20240418_125151 Svet24.si

Ugledni voditelj Deutsche Welle o dvigu skrajne ...

los Svet24.si

70-letnik se je plazil po grmovju, a ni preživel ...

1694618501-img-8801-purg-1694618444412 Necenzurirano

19 kirurgov pisalo ministrici, naj ustavi načrte ...

kaloh irgl logar Jure Klobcar Reporter.si

Nižje plače za Logarja in upornike iz SDS: ...

luka doncic oklahoma dallas pm Ekipa24.si

Noro! Dončić in Dallas sta po tem izjemnem ...

Tekmovalci Njena.si

Sprememba v programu in razočaranje za ...

doncic Ekipa24.si

Nastavite budilke: jasno je, kdaj bo Dallas igral ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Božič

Deli na:

25. december kristjani - pravoslavni zaradi drugačnega koledarja 7. januarja - obhajajo božič kot praznik učlovečenja Božjega sina Jezusa Kristusa. Katoličani bodo praznovanje začeli že opolnoči s slovesnimi mašami. Kot meni soboški škof Marjan Turnšek, na skrivnosti učlovečenja "stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo".

25. december kristjani - pravoslavni zaradi drugačnega koledarja 7. januarja - obhajajo božič kot praznik učlovečenja Božjega sina Jezusa Kristusa. Katoličani bodo praznovanje začeli že opolnoči s slovesnimi mašami. Kot meni soboški škof Marjan Turnšek, na skrivnosti učlovečenja "stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo".

Božič kot Božje učlovečenje predstavlja skrivnost, ki je kot vse najbolj bistvene stvari v človekovem življenju ni mogoče razložiti in razumeti, meni katoliški škof v Murski Soboti Marjan Turnšek. "Zato lahko odločitev krščanskega osebnega Boga sprejmemo samo kot izraz njegove ljubezni do nas. Učlovečenje Boga je najbolj neverjetna razodeta resnica v krščanstvu," je poudaril škof.

Prav zato, meni Turnšek, za kristjane "na tej prvi skrivnosti Jezusovega zemeljskega življenja stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo". Kar je pri učlovečenju za Turnška hkrati "presenetljivo in čudovito", pa je dejstvo, da se je Jezusov "Jaz" pričel po rojstvu izražati tudi po človeški naravi. Dokler se je Bog izražal samo v Božji naravi, ni bil za človeka neposredno dojemljiv, pojasnjuje škof.

Škof Turnšek sicer poudarja, da božični praznik sam po sebi, "kot rojstvo Odrešenika v revščini Betlehema", nima nič skupnega s potrošništvom. Zato je komercialno "obarvano" zunanje praznovanje božiča, kot razlaga, tuje pravemu krščanskemu duhu praznovanja tega praznika.

Pred praznikom sta vernike v svojih božičnih poslanicah nagovorila tudi ljubljanski in mariborski nadškof, Alojz Uran in Franc Kramberger. Uran je tako poudaril, da "človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah". Čeprav smo že mnogokrat obhajali iste praznike, meni Uran, "jih vendarle vsakokrat doživljamo drugače".

Po njegovih besedah prav božična skrivnost "že skozi 2000 let odgovarja na vprašanje: od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen," je dejal.

Kot je poudaril nadškof, božič v današnjem času "številni praznujejo v množičnih nakupih in obdarovanjih, v blišču in hrupu veselega decembra, drugi se odpravljajo na zimske počitnice in novoletno praznovanje, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želimo približati samemu izvoru božičnega praznika".

Kot je izpostavil nadškof, je papež Benedikt XVI. v okrožnici Rešeni v upanju zapisal, da "človeka ne more odrešiti znanost, človek je odrešen po ljubezni". Vendar samo človeška ljubezen po Uranovem mnenju "ni absolutna, ker jo vedno ogroža smrt, zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah. Samo Bog daje upanje, ki še tako temno noč razsvetli z lučjo novega življenja in veselja".

Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger pa je dejal, da je božič tako za kristjane kot za neverujoče praznik miru. Spominja, da je mir Božji dar, hkrati pa tudi človekova naloga. "Ne gre samo za željo ali hrepenenje po miru, gre za naše dejavno prizadevanje in sodelovanje, da bi mir uresničili," je zapisal nadškof.

V svoji poslanici Kramberger pojasnjuje, da gre najprej "za mir srca ali mirno vest, ki je sad urejenega človekovega notranjega življenja. Tak mir prihaja iz miru s pravičnim, svetim in usmiljenim Bogom. Ta notranji mir z Bogom pa se nadaljuje v miru med ljudmi, v družini, med sosedi, na delovnih mestih, v civilni družbi, med narodi, na svetu".

Poleg splošnega pomena praznika pa nadškof spominja, da je božič za vse kristjane predvsem praznik Kristusovega rojstva. "Osrednja vsebina božičnega praznika je: Kristus, Božji Sin se je učlovečil, v Betlehemu se je rodil kot človek; tako je prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil," meni Kramberger. Zato je po njegovo božič za vernike praznik hvaležnosti, ki ga izraža trojno slovesno praznično bogoslužje.

Spričo potrošniškega razumevanja praznika pa Kramberger opozarja, "da je Kristus Odrešenik največji dar, s katerim je Bog obdaril ves svet, vse ljudi in vsakega posebej".

Rojstvo Jezusa Kristusa po Devici Mariji v Betlehemu, ki ga kristjani obhajajo 25. decembra, je Zahodni svet prevzel tudi kot prelomnico za štetje let, čeprav o točni letnici Jezusovega rojstva obstajajo deljena mnenja strokovnjakov. Prav tako naj bi Cerkev kot točen datum Jezusovega rojstva izbrala 25. december tudi zato, da bi sovpadal s poganskim praznovanjem Nepremagljivega Sonca na dan, ko se po zimskem solsticiju dnevi začnejo daljšati.

Čeprav vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, praznika ne obhajajo istočasno. Razlog je v uvedbi gregorijanskega koledarja, ki nosi ime po papežu Gregorju XIII. Z uvedbo koledarja, ki je popravljal dotedanjega julijanskega, so katoliške dežele leta 1582 prešle neposredno iz 4. na 15. oktober. Razlika med gregorijanskim in julijanskim koedarjem, ki je še danes v rabi pri pravoslavnih, pa danes znaša 13 dni, tako da božič obhajajo 7. januarja.

S praznovanjem božiča je povezana tudi tradicija lika Božička, ki naj bi v noči na 25. december obiskoval domove in obdaroval otroke.

Škofje RKC bodo danes in jutri darovali več sv. maš. Ljubljanski nadškof Alojz Uran bo polnočnico daroval v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, prav tam pa bo v četrtek ob 16. uri daroval še božično mašo. Mariborski nadškof Franc Kramberger bo ob 21. uri daroval mašo v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru, v četrtek ob 10. uri pa tam še božično mašo. Celjski škof Anton Stres bo vodil polnočno bogoslužje v stolnici sv. Danijela, v četrtek ob 8. uri pa še božično mašo.

Koprski škof Metod Pirih bo nocoj daroval polnočnico v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, na božični dan pa bo ob 10. uri maševal v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Prav tam bo polnočnico daroval pomožni škof Jurij Bizjak, ki bo v četrtek ob 9.30 maševal v cerkvi sv. Marka v Kopru. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo za polnočnico maševal pred kapelo Marije snežne na Veliki Planini, na božič pa bo ob 11. uri daroval sv. mašo v Domu starejših občanov Ljubljana - Šiška.

Mariborski pomožni škof Peter Štumpf bo polnočno sv. mašo daroval v župnijski cerkvi sv. Jakoba apostola v Pamečah pri Slovenj Gradcu, na božič pa ob 10. uri v cerkvi sv. Ane v Framu. Drugi mariborski pomožni škof Jožef Smej bo polnočnico daroval v župniji Sv. Ane v Slovenskih Goricah, v četrtek pa bo tam ob 11. uri daroval tudi božično mašo. Murskosoboški škof Marjan Turnšek bo polnočno sv. mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, v četrtek pa bo tam maševal ob 10. uri. Novomeški škof Andrej Glavan bo polnočnico daroval v tamkajšnji stolnici sv. Nikolaja, kjer bo v četrtek ob 10.30 daroval še božično mašo.