9. Klemen Boštjančič
finančni minister, podpredsednik vlade in podpredsednik Gibanja Svoboda

Primož Lavre

Ostaja v politiki, na marčevskih volitvah bo kandidiral za poslanca. Odločitev je padla, že ko je sprejel povabilo premierja Roberta Goloba, naj postane še podpredsednik Gibanja Svoboda. Bil je med tistimi redkimi politiki in obenem prijatelji, ki jih je Golob povabil na poroko. Kot nam je povedal v intervjuju aprila lani, se sicer s tem, da je politik, ni povsem sprijaznil. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je oportunizem mainstream in temu se ne mislim prilagoditi,« je govoril. Vtis je, da se je temu vendarle v precejšnji meri prilagodil, kar izdajajo tako njegova govorica kot dejanja.

Ko je prisegel kot minister, ni imel kaj dosti izkušenj iz vodenja javnih financ, makroekonomije in politike. Veljal je za človeka iz interesnih krogov vplivnih gospodarstvenikov Mateja Narata in Boruta Jamnika. Večino delovne dobe se je ukvarjal s prestrukturiranjem prezadolženih, a strateško pomembnih podjetij; kaj dosti pa mu jih ni uspelo trajno rešiti.

Politične obrti se je hitro izučil, tudi komuniciranje mu gre bolje od rok, kar pride prav na soočenjih z novinarji, opozicijskimi politiki pa tudi finančnimi strokovnjaki. Ti so predvsem v zadnjem času – še posebej po uzakonitvi božičnice – poudarjeno mnenja, da Slovenija hodi po nevarni meji javnofinančne vzdržnosti. Boštjančič je opozorila označil za pretiravanje in strašenje. A kaj, ko se je izkazalo, da je vpliv sprememb plačnega sistema na javne finance dvakrat večji od ocen.

Tega si Boštjančič kot glavni vladni pogajalec sprejete in s sindikati podpisane plačne reforme v javnem sektorju ne bi smel privoščiti.
Rad se pohvali z reformami, ki jih je opravila ta vlada glede na predhodne. A davčna, ki pripada njemu, je obtičala v predalu. Nič ni bilo z uvedbo davka na premoženje oziroma z novim nepremičninskim davkom na drugo nepremičnino. Zbran denar so nameravali nameniti za manjšo davčno obremenitev dela, kar je pričakovalo gospodarstvo.

Za Boštjančiča je nesprejemljivo, da iz javnega zdravstvenega sistema vzameš le najboljše, le tisto, kar ti ustreza – denar za izobraževanje, raziskave, dopuste …, potem pa v zasebnem sektorju, velikokrat popoldne, le še služiš. »S tem smo se odločili presekati. Naj zdravniki delajo kot zasebniki, ne morejo pa biti dvoživke. Sistem jim je to omogočil, oni so se mu le prilagodili, niso krivi zdravniki,« nam je še dejal v intervjuju in dodal, da bo zgodovinska razmejitev javnega in zasebnega zdravstva vodila do večje učinkovitosti javnih servisov. V to absolutno verjame.

Tik pred koncem leta je način, kot so zastavili »zgodovinsko razmejitev«, v pomembnem delu padel.

10. Matjaž Han
gospodarski minister in predsednik SD

Primož Lavre

Vseskozi je najbolj priljubljen minister te vlade, prav tako tudi najbolj priljubljen politik SD. Aprila 2024 je prevzel krmilo stranke iz rok zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je formalno še vedno podpredsednica vlade. Njegov uspeh je bila prodaja strankine vile na Levstikovi za približno 1,6 milijona evrov, s čimer so v SD poplačali večino svojih dolgov. Načrtuje tudi selitev iz strankinih predragih prostorov na Nazorjevi.

Zelo dobro je tudi reagiral ob zadnjih aferah, ko je zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu prepričal v odstop ministrico za pravosodje Andrejo Katič, zaradi obtožb o nasilju nad nekdanjo partnerko pa vodjo poslanske skupine Janija Prednika. Ni pa mu uspelo prepričati za skupen nastop Vladimirja Prebiliča, čeprav je SD v bistveno boljši kondiciji kot Prerod.

Kot gospodarski minister je največji zagovornik gospodarstva v vladi in mu z ukrepi tudi največ pomaga. V vladi se tudi najbolj zavzema za razbremenitev dela in tudi javno pove, da je bila napaka, da so razveljavili reformo Janševe vlade. Podobno velja za obdavčitev normirancev, kjer je vlado prepričal, da so podjetnikom olajšali položaj.

Zmanjkalo pa je časa za realizacijo njegove pobude o nepremičninskem davku za stanovanja, v katerih lastniki ne prebivajo. Še vedno uživa simpatije tudi na desnem političnem polu, zato se pogosto pojavljajo špekulacije o povolilni koaliciji SD s SDS in NSI, a jih je Han večkrat javno zavrnil.

11. Luka Mesec
minister za delo in socialo, podpredsednik vlade in sokoordinator Levice

Jure Klobčar

Konec leta se je vrnil na čelo stranke kot sokoordinator ob ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ji je položaj prepustil dve leti prej. Levici se je tudi uspelo povezati z zeleno stranko Vesna, s katero bodo na državnozborskih volitvah nastopili s skupno listo.

Težave pa jim utegne povzročiti Miha Kordiš s svojo stranko Mi, socialisti!, ki jo je ustanovil s svojimi somišljeniki po izgonu iz Levice. Poleg tega je ključne projekte Levice posvojila stranka Svoboda, premier Robert Golob pa jim je »ukradel« pobudo o obvezni božičnici, ki smo jo konec leta prejeli vsi zaposleni državljani.

Mesec za svojo idejo o povišanju minimalne plače na 1000 evrov ni dobil premierjeve podpore. Po drugi strani pa se premier veliko bolje razume z Levico kot s SD, kar tudi kaže Meščev vpliv v politiki. Njegov največji projekt pa je pokojninska reforma, po kateri se je upokojitvena starost zvišala na 67 let, medtem ko je ohranila 40-letno delovno dobo. Zanjo je dobil soglasje tako sindikatov kot delodajalcev, prav tako tudi opozicije.

Zoper reformo je v državnem zboru glasoval le Kordiš, medtem ko so se nekateri sindikati in civilnodružbene organizacije povezali v Delavsko koalicijo, a jim ni uspelo zbrati vsaj 40 tisoč podpisov za referendum. Tako bodo o pokojninski reformi razsojali volivci Levice na volitvah.

12. Urška Klakočar Zupančič
predsednica državnega zbora

Robert Balen

Uradno je druga najpomembnejša oseba v državi takoj za predsednico republike Natašo Pirc Musar. Dejansko pa je njena politična moč veliko manjša, čeprav je najbolj priljubljena političarka stranke Svoboda. Sama je priznala, da še nima zagotovila, da bo sploh uvrščena na listo stranke, kar pomeni, da ne spada v najožji krog predsednika stranke in vlade Roberta Goloba.

Z njim nima vedno najboljših odnosov, veliko bolje se razume s predsednico Pirc Musarjevo. Pred kongresom se je pojavila kot kandidatka za predsednico stranke, a je nato že dano soglasje umaknila. V državnem zboru ji opozicija pogosto očita pristranskost, saj vselej zastopa interese vladajoče koalicije.

Neredko se zapleta v spore s poslanci SDS in NSI, tudi sama se včasih obnaša neprimerno svoji funkciji, denimo ko je poslancu Aleksandru Reberšku ob prihodu v parlamentarno dvorano z dvigom krila pokazala noge. V zadnjem letu je srečno zaljubljena v kitarista skupine Šank rock Bora Zuljana, ki se skupaj z njo udeležuje državnih prireditev.