Minister za finance Klemen Boštjančič je prejšnji teden uspešno prestal interpelacijo, podprli so ga vsi navzoči koalicijski poslanci. Bistveno večje težave pa ima lahko notranji minister Boštjan Poklukar, saj mu v SD in Levici ne stojijo ob strani. Od premierja Roberta Goloba zahtevajo, da se z ministrom Poklukarjem pogovorita in najdeta ustrezno rešitev glede generalnega direktorja policije Senada Jušića, za katerega je upravno sodišče ugotovilo, da je bil sklep o njegovem imenovanju nezakonit, ker natečajna komisije uradniškega sveta ni obrazložila njegove strokovne ustreznosti.

Primož Lavre

V SD še vedno vztrajajo, da bi moral Jušić odstopiti, Poklukar pa nato objaviti nov razpis za šefa policije, v Levici pa celo menijo, da bi moral odstopiti Poklukar. O vsem tem se bo moral odločiti premier Golob, ki za zdaj Poklukarja podpira. Vse pogosteje pa je slišati, da bi kompromis lahko dosegli tako, da bi Jušić odstopil, nato bi ga Poklukar spet imenoval za vršilca dolžnosti in objavil vnovičen razpis za generalnega direktorja policije.

Nadzor pritrdil Golobu

Dodatno je javnost razburilo poročilo o izrednem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v centru za varnost in zaščito (CVZ), ki ga je februarja letos odredil minister Poklukar, napisano pa je bilo avgusta, v njem pa so bile ugotovljene številne nepravilnosti pri njihovem delu. Večinoma gre za obdobje, ko Poklukar še ni bil minister, Jušić pa ne šef policije, saj zaobjema čas od 1. januarja 2020 dalje. Še več, poročilo nekako potrjuje, da je premier Robert Golob imel utemeljene pomisleke, ko svojega varovanja ni zaupal policistom CVZ, ampak ga je prenesel pod generalni sekretariat vlade.

Prav to pa je bil eden od ključnih razlogov za spor med njim in takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki se je po odstopu s funkcije preselila v urad predsednice republike Nataše Pirc Musar, kjer je njena svetovalka. Tudi pri očitkih, ki jih je zoper delo policije nanizala državna tožilka Mateja Gončin, je razvidno, da je ključno napako pri njenem varovanju naredil šef skupine njenega varovanja, ki so jo pozneje zamenjali, tožilka pa se je protestno odpovedala varovanju. V skladu napotki ministra Poklukarja je generalni direktor Jušić odredil reorganizacijo CVZ, ki se bo začela s 1. aprilom.

Primož Lavre

Zanimivo pa je, da je zadnji tak nadzor odredila ministrica Katarina Kresal leta 2010, vmes pa nihče več. Torej se za izredni nadzor nista odločila niti prejšnja ministrica Tatjana Bobnar in takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki sta bila sicer del vodstva policije več kot deset let in tudi onadva nosita odgovornost za nastali položaj v CVZ. Bobnarjeva je bila v času vlade Marjana Šarca generalna direktorica policije, na ta položaj jo je predlagal Poklukar, ki je bil takrat prvič notranji minister. Ko pa je sama postala ministrica, pa se je postavila na stran CVZ in nato premierja obtožila političnih pritiskov.

Predsednica želi Poklukarjevo glavo

Zato je povsem neprimerno, da se je v zgodbo prejšnji teden vpletla še predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je sicer po ustavi vrhovna poveljnica Slovenske vojske, nikakor pa njene pristojnosti ne sežejo v delo policije. Še zlasti ne, ker je v njenem uradu zaposlena Bobnarjeva, ki jo predsednica kljub sporu s premierjem podpira, zato tudi pri svojih izjavah ne more biti objektivna.

Tako je denimo v intervjuju za Radio Slovenija na vprašanje glede pravne legitimnosti vodstva policije odgovorila: »Lahko se dotaknem samo zadnje sodbe upravnega sodišča. Kot pravnica vam lahko povem eno stvar: ko sodišče reče, da je prišlo do absolutne kršitve postopka, da o vsebini niti odločati ne morejo in je zaradi tega sklep o imenovanju generalnega direktorja nezakonit, potem bi nam morali zvoniti vsi zvonci. Vse opravičevanje, da ta sklep ne vpliva na sklep o imenovanju in tako naprej, ni prava smer. Če bi policija želela umakniti senco dvoma, bi jim svetovala, da ponovijo postopek, in če g. Jušić izpolnjuje pogoje, jih je izpolnjeval tudi pred dvema letoma, torej jih izpolnjuje tudi danes. V podsistemih, še posebej v policiji, bi morala biti kredibilnost, tudi nasproti javnosti, tista prva mantra, ki ji moramo vsi slediti.«

Sašo Švigelj

Na vprašanje, ali naj odstopi minister Poklukar, je odgovorila, da »ni na meni, da bom zdaj komu govorila, ali naj odstopi ali ne, to je tista notranja moralno-etična drža vsakega na najvišji funkciji. V Sloveniji te moralne drže nimamo ravno veliko. Saj ni prvič v zgodovini, da so se kakšne takšne afere dogajale, pa so se ljudje oklepali svojih pozicij do zadnjega diha.« Iz njenega odgovora je razvidno, da si želi glavo ministra Poklukarja. Pravzaprav si jo želi njena svetovalka Bobnarjeva.

Tega se zaveda tudi premier Golob, ki je s svojo ministrsko ekipo prejšnji ponedeljek bojkotiral govor predsednice Pirc Musarjeve v državnem zboru. S tem je potrdil javnosti že znano dejstvo, da med njim in Pirc Musarjevo poteka vojna za oblast, del te vojne pa je tudi oblast nad policijo. Zato si je tudi težko predstavljati boljše sodelovanje med njima v prihodnosti, ko bo morala predsednica najti novega kandidata za guvernerja Banke Slovenija in varuha človekovih pravic, za slednjega pa potrebuje podporo ne le celotne koalicije, ampak tudi dela opozicije; verjetno na SDS, ki je prav tako bojkotirala njen govor, niti ne more računati.

Začarani krog

Tako sta se premier Golob in minister Poklukar znašla v začaranem krogu. Zadevo bi lahko rešila preprosto, da bi prepričala Jušića, da odstopi, Poklukar bi ponovil razpis, Jušić pa bi bil do takrat spet v. d. generalnega direktorja, nato pa bi se na razpis prijavil in vnovič prepričal natečajno komisijo o svoji ustrezni usposobljenosti. Toda če bosta to storila, bosta ustregla svojim kritikom, zlasti pa predsednici Pirc Musarjevi in njeni svetovalki Bobnarjevi, s katero sta v vojni. Dodatna težava zanju je dejstvo, ker v tem primeru ne uživata neomajne podpore koalicijskih partnerjev, verjetno tudi ne vseh poslancev Gibanja Svoboda. Če pa premier želi zakrpati koalicijske razpoke, bo verjetno moral skupaj s Poklukarjem prepričati Jušića v odstop.

Jure Klobčar

Toda pri tem je še ena težava: če Jušić ne bi hotel sam odstopiti, ga minister pravzaprav ne more razrešiti, razen iz krivdnih razlogov, teh pa vsaj za zdaj nima. V tem primeru lahko odstopi le sam in s tem sproži menjavo generalnega direktorja policije, ki bi jo sprožil njegov naslednik. Zato se pojavljajo zahteve po zamenjavi ministra, zlasti v Levici, slišati pa jih je tudi v SD. Nekateri v SD namreč pričakujejo, da interpelacije sploh ne bo, torej da bo minister odstopil že pred tem. Poklukar se je mnogim v SD zameril, ker je Jušić njihove kadre v policiji odrezal od odločanja, tako da sami nimajo več informacij o dogajanju. Poleg tega jim glede na to, da se bo čez dobro leto začela volilna kampanja, ustrezajo napetosti z največjo vladno stranko.

Nenavadna koalicija

Za kakšno pot se bo odločil premier Golob, ta trenutek ni znano. Možno je vse: da bo vztrajal pri Jušiću, da bo zahteval njegov odstop ali pa celo da bo zavoljo političnega miru žrtvoval ministra Poklukarja. Toda v tem primeru bo sam poraženec, predsednica Pirc Musarjeva in njena svetovalka Bobnarjeva pa zmagovalki, zato se to zdi skorajda neverjetno. Poklukar pa naj bi po naših virih obiskal poslance vseh koalicijskih strank in se z njimi pogovoril.

Zdi se, da bo v tem primeru zelo težko rešil Jušića, čeprav za sedanjo situacijo ni kriv ne on, ne Poklukar, ne Golob, saj je ključno napako glede njegovega imenovanja zagrešila natečajna komisija uradniškega sveta. Poleg tega je bil Jušić prepoznan kot ustrezen na podoben način, kot so bili prepoznani vsi dosedanji direktorji direktoratov in drugi najvišji javni uslužbenci. Ob tem ne smemo prezreti opozorila predsednika uradniškega sveta in natečajne komisije Andreja Verhovnika Marovška, ki je ministre med zaslišanjem pred vlado opozoril, da bi lahko Jušić tožil državo, če bi mu izdali negativno mnenje glede njegove ustreznosti.

Sašo Radej

Vsekakor pa bo moralo priti do ustrezne politične rešitve glede šefa policije do interpelacije, ki jo je zoper Poklukarja vložila NSI, podpise sta nato primaknila še demokrata Anže Logar in Eva Irgl ter za njima še poslanci SDS. Kot smo omenili, so se v NSI za interpelacijo odločili kmalu za tem, ko je v javnost prišla informacija o predkazenskem postopku zoper njihovega poslanca Janeza Žaklja zaradi suma zlorabe uradnega položaja, ko je kot predsednik Knovsa s še dvema kolegoma na nenapovedanemu nadzoru preverjal, ali policija prisluškuje med drugim njihovemu strankarskemu kolegu Valentinu Hajdinjaku, ki je takrat vodil upravo Darsa.

Tega sicer niso direktno vprašali, ampak so poizvedovali o telefonskih številkah, med njimi naj bi bila tudi Hajdinjakova. Pozneje pa so se jim v interpelaciji, kot rečeno, pridružili poslanci iz SDS. Tako so se skupaj v nasprotovanju Poklukarju oziroma Golobu znašli SDS, NSI, SD, Levica in predsednica Nataša Pirc Musar.