V memorandumu ugotavlja, da okrajni državni tožilec Marko Godec v obtožnem predlogu ne navaja zahtevanih znakov kaznivega dejanja po 297. členu KZ RS, s čimer je povsem očitno umanjkal utemeljeni sum kot bistveni predpogoj za uvedbo preiskovalnih dejanj. Boštjan M. Zupančič predpostavlja, da je Godec določno vedel, da je predlog vložil brez materialnopravne osnove, s čimer je storil kaznivo dejanje po členu 257 KZ RS.
Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice je prepričan, da je šlo za to, da z montiranim kazenskim procesom utišajo Strehovca in Zavod za kulturo življenja, to je, da obema krátijo pravico do svobode izražanja, svobodo vesti in da z zlorabo pojma »sovražni govor« (brez ogrožanja javnega reda in miru) ponovno vzpostavijo »politično nekorekten« verbalni delikt in v posledici tudi avtocenzuro, ki bi temeljila na strahu pred kazenskim pregonom. Zaradi manipulacije s kazenskim pravom je toliko bolj zaprepaščen, »ker na perfiden način poskuša v javnosti instalirati postkomunističen strah (verbalni delikt!) in s tem poprej opisani prior restraint. Avtocenzura, kot vemo izpod komunističnega režima, je najboljša oblika predhodnega omejevanja svobode izražanja.«
Pravno mnenje Boštjana M. Zupančiča lahko preberete S KLIKOM NA POVEZAVO
