Kot je po seji nadzornikov povedal njihov predsednik Aleš Groznik, so pri odločanju upoštevali ustvarjene poslovne rezultate in vizijo razvoja podjetja. Ob tem je zanikal kakršnekoli pritiske na nadzorni svet.
Mediji so minule dni poročali, da naj bi v ozadju podeljevanja novega mandata potekal hud boj in celo koalicijska usklajevanja, a je očitno na koncu, kljub nekaterim imenom, ki so zadnje dni krožila v javnosti, padla odločitev, da poslovodstvo Pošte ostaja nespremenjeno. Nov mandat so namreč podelili tudi dosedanjemu članu uprave Vinku Filipiču, medtem ko namestniku generalnega direktorja Andreju Rihterju petletni mandat poteče šele avgusta 2020.
Postopek izbora je sicer tekel že od oktobra lani, ko so nadzorniki Novaka in Filipiča povabili h kandidaturi. Oba sta jo takrat sprejela, ob tem pa so januarja potrdili tudi triletni poslovni načrt sedanje uprave.
"Tudi sam sem prebral, da naj bi me klicali nekateri posamezniki, a moram povedati, da pritiskov ni bilo, klicev tudi ne, tako da je nadzorni svet deloval samostojno," je zatrdil sicer redkobesedni prvi nadzornik. Nadzorni svet je sicer Novaka in Filipiča podprl soglasno, ob tem pa jasno opredelil nekatera pričakovanja.
Od poslovodstva med drugim pričakujejo, da bo do konca maja pripravilo končno verzijo strategije z jasnim akcijskim načrtom, v katerem bodo opredeljeni ukrepi, roki izvedbe in ekonomski učinki, pa tudi oblikovanje predloga vzpostavitve delovanja področja razvoja in raziskav, celostnega trženjskega pristopa, vzpostavitve mehanizma spremljanja profitabilnosti poslovnih odjemalcev ter preveritev smotrnosti obstoječih storitev.
"Nadzornemu svetu se zahvaljujem za dano priložnost, da še pet let v soglasju z njimi poskušam poiskati odgovore na izzive, ki jih predstavljajo strukturne spremembe na trgu poštnih storitev. Verjamem, da si bomo prizadevali, da bo to dobro tako za lastnika kot za zaposlene," je dejal Novak.
V sindikalnih vrstah se vsaj javno do omenjenih kadrovskih preigravanj niso opredeljevali, so pa izpostavili korekten odnos z Novakom. Bolj kot to, kdo jih bo vodil v prihodnje, jih zanimajo nadaljnja pogajanja o zahtevah za izboljšanje delovnih razmer in razbremenitev pismonoš. Odziv na svoje zahteve pričakujejo do 28. marca, če ga ne bodo dočakali ali z njim ne bodo zadovoljni, pa za 13. april napovedujejo stavko.
V zvezi s tem je stari in novi direktor povedal, da sodelovanje s socialnimi partnerji zanj predstavlja prav tako velik izziv. Pogovori po njegovem potekajo in uprava se trudi, da bi na kakšnem področju stališča zbližali, o tem, ali se bo dalo stavki izogniti, pa se ni želel izjasniti.
Boris Novak je vodenje Pošte Slovenije prevzel sredi maja leta 2012, ko je na tem mestu zaradi selitve na najpomembnejši stolček takrat še državne NKBM nasledil Aleša Hauca. 54-letni magister znanosti, ki na Fakulteti za državne in evropske študije opravlja doktorski študij, je kariero začel na policiji. Leta 2004 je postal podsekretar na notranjem ministrstvu, nato pa pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije v Generalni policijski upravi.
Na Pošto je prišel leta 2006 kot svetovalec direktorja družbe Elektronsko pismo Pošte Slovenije, nato pa je postal svetovalec poslovodstva na področju pravnih zadev s področja poštne regulative, varstva konkurence in varnosti. Leta 2008 je vzpostavil sektor za korporativno varnost in nadzor, konec leta 2011 pa nadaljeval z delom na mestu svetovalca poslovodstva.
Nadzorniki so se danes seznanili še z nerevidiranimi rezultati lanskega poslovanja. Pošta Slovenije je ustvarila 237,6 milijona evrov prihodkov ter 10,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 700.000 evrov več kot leto prej.
