"Bolj blefiranje kot kaj drugega," pravi Klakočar Zupančič o poslancih, ki se v DZ ne počutijo varne

V aktualnem sklicu DZ, ki bo v ponedeljek zabeležil dve leti od ustanovne seje, je bilo predlaganih skoraj 300 zakonov, sprejetih nekaj čez 200. Predsednica DZ Klakočar Zupančič v pogovoru za STA ob polovici mandata ugotavlja, da glede na postopek sicer izrazito izstopa število zakonov, ki so bili obravnavani po nujnem postopku, a so bili ti "povsem na mestu", saj smo bili soočeni z energetsko krizo, draginjo in tudi veliko naravno katastrofo.

Ob tem je opozorila na delo, ki ga opravijo strokovne službe, posebej parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je imela res veliko dela. "Zato me včasih kar malo žalosti, da se njenih mnenj ne vzame dovolj resno, ker so konec koncev dober pokazatelj tega, ali je zakon usklajen z ostalimi zakoni, akti in ustavo," pravi.

"Zakonodajno-pravna služba ni političen, ampak strokovni organ. Zakon, ki mu nasprotuje že zakonodajno-pravna služba, ima zelo slabo popotnico," opozarja in pri tem ne dela razlik med predlogi koalicije in opozicije.

Ob dejstvu, da so bili nekateri zakoni sprejeti z relativno majhnim številom glasov glede na število poslancev koalicije, pravi, da sama temu, da morda včasih ni takega soglasja, kot so ga pričakovali, ne bi dajala prevelikega pomena. "Konec koncev smo v demokraciji. Prej bi me skrbelo, če bi vsi glasovali enako, če bi imeli enoumje," je dejala.

Ob nastopu mandata je napovedala, da si bo prizadevala za dvig ravni komuniciranja v parlamentarnih razpravah. Po dveh letih pravi, da se v oceni, ali je bila pri tem uspešna, lahko opre le na mnenja tistih, ki so bolj kot sama spremljali delo prejšnjih sklicev in pravijo, "da je komunikacija boljša, bolj spoštljiva, še vedno kritična, kar tudi mora biti, a da gre manj na osebno raven".

Po vstopu v politiko jo je najbolj presenetil šovinizem, ki ga dotlej, kot je dejala, ni bila deležna. "Še vedno sicer doživljam osebne napade, ampak recimo, da sem dobila bolj trdo kožo", pravi Klakočar Zupančič. Ugotavlja pa, da se več kot z deljenjem opominov doseže s pohvalo, spodbujanjem dobrih praks in dobrimi odnosi s poslanci vseh strank.

Ob postopkovnih zapletih pri odločanju o posvetovalnih referendumih, ki so v zadnjem času znova odprli vprašanje enotne prakse pri vodenju parlamentarnih delovnih teles, je ponovila, da sama kot predsednica DZ nima pravice vplivati na način vodenja sej posameznih delovnih teles, tudi če sama morda poslovnik razume drugače kot predsednik delovnega telesa. "Upoštevanje poslovnika DZ je stvar integritete poslancev. Poslovnik ne predvideva sankcij, kar pomeni, da je bil že na začetku pisan z namenom, da ga upoštevajo ljudje, ki imajo zelo visoko stopnjo politične odgovornosti in integritete," je dejala.

Če pride do razlik v tolmačenju poslovnika, pa je prav, da o tem spregovori komisija za poslovnik, je dodala. Sama bi si sicer želela predvsem, da bi bil "poslovnik DZ bolj jasen pravni akt, ker je precej konfuzen, celo za pravnika, kaj šele za laika". Pri tem sama zagovarja poenostavljanje postopkov.

Parlamentarnih preiskovalnih komisij je bilo v zgodovini DZ kar nekaj, a jih je le malo končalo svoje delo, opozarja. Zdi se ji, da gre bolj kot za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za politična obračunavanja med različnimi političnimi strankami, za nagajanje opozicije koaliciji ali obratno.

"Mislim, da je to treba ustaviti, zato sem tudi predlagala spremembe zakona o parlamentarni preiskavi v smislu, da se vzpostavi nek mehanizem nadzora, da te parlamentarne komisije, ko začnejo z delom, niso že vnaprej kontaminirane na način, da imajo ustavno sporne naloge ali pa preiskujejo zadeve, ki absolutno ne sodijo v njihovo pristojnost". Spomnila je na primere, ko so takšne komisije po posredovanju ustavnega sodišča morale prenehati z delom.

Omenjeni predlog novele po njenih besedah ni nastal z namenim diskreditiranja ali vplivanja na delo obstoječih preiskovalnih komisij, kot tudi ne omejitve dela nove preiskovalne komisije glede poslovanja podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranja Gibanja Svoboda. Predlog je začela pripravljati že septembra 2022, je zatrdila. Na očitke opozicijske SDS o omejevanju parlamentarne preiskave pa odgovarja, da je zadevo samo enkrat vrnila predlagatelju, medtem ko je predsednik DZ iz njihovih vrst France Cukjati kar štirikrat zavrnil eno od zahtev za ustanovitev parlamentarne preiskave, ker niso bile upoštevane pripombe zakonodajno-pravne službe.

Ob medsebojnih očitkih med Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in preiskovalno komisijo o sumih vmešavanja v delo policije meni, da gre za "politične igrice". Velikokrat se ji zdi, da gre še najbolj za "šov za državljane in nabiranje političnih točk". Glede napovedane naznanitve sumov nepooblaščene izdaje tajnih podatkov pa pravi: "Če je prišlo do uhajanja tajnih podatkov, naj se naznani kaznivo dejanje, naj organi pregona hitro naredijo svoje delo, da bomo videli, ali je bilo kaj na tem ali ne".

Koalicija je ob začetku mandata smelo napovedala tudi več sprememb ustave. Na polovici mandata si Klakočar Zupančič želi, da bi uspeli čez parlamentarno sito spraviti spremembe pri imenovanju sodnikov in imenovanju vlade. "A to ni odvisno samo od koalicije, koalicija sama po sebi nima zadosti glasov, torej je odvisno tudi od sodelovanja opozicijskih poslancev. To pa so politične igrice," je izpostavila.

Z državnim svetom, drugim domom slovenskega parlamenta, dobro sodeluje. "Ne bi se izrekala, ali je potreben ali ne. Ne nasprotujem pa temu, da imajo občine in interesne skupine svoje predstavnike v državnem svetu. Je pa res, da naš državni svet ni ekvivalent drugim domovom parlamentov," je izpostavila.

Ocenjuje sicer, da je morda institut veta, ki ga ima na voljo državni svet, v aktualnem sklicu DZ ob prepričljivi večini koalicije lahko bolj jalov, in bi bil morda bolj učinkovit v drugačnih parlamentarnih razmerjih. "Morda pa včasih ni slabo, če se o nekem zakonu še malo pogovorimo," ugotavlja. Si pa želi, da bi bil državni svet bolj aktiven pri zakonodajnih pobudah. V tem sklicu je namreč doslej vložil le dva predloga.

Medtem jih je bilo pet sprejetih v okviru ljudske iniciative. "Naše volivke in volivci so kar aktivni in to je treba pohvaliti. Zdi se mi, da to vseeno kaže, da se ljudje angažirajo, kar pozdravljam," je dejala.

Tudi sicer je predsednica DZ odločena, da mora parlament kot hram demokracije ostati odprt za javnost. V luči nekaterih skupin, ki so z vpitjem iz balkona velike dvorane DZ motili sejo, ne napoveduje dodatnih varnostnih ukrepov. "Tisti subjektivni občutki poslancev, da se ne počutijo varne, so bolj blefiranje kot kaj drugega. Demokracija mora dopuščati tudi, da ljudje povedo svojo voljo," je jasna. Priznava sicer, da je za to treba izbrati primeren prostor in čas, saj skandiniranje in vzklikanje na balkonu DZ ni primerno. "Razprave v DZ pa so take, da vzbujajo močna čustva, to poslanci dobro vemo. Če jih zbujajo že pri nas, kako jih ne bi pri ljudeh, ki poslušajo," je izpostavila.

Kot pomembno Klakočar Zupančič ocenjuje tudi zunanjepolitično dimenzijo parlamentarnega delovanja. Meni, da se je Slovenija ob aktualnih kriznih žariščih po svetu pravilno pozicionirala.

Ob humanitarni katastrofi v Gazi pa se želi sama še dodatno aktivirati. V sredini junija tako načrtuje organizacijo mednarodne konference predsednic parlamentov evropskih držav. Želi si, da bi na njej sodelovale predstavnice tako držav članic EU kot tudi držav kandidatk. Namen konference bo opozoriti predvsem na kršenje otrokovih pravic v Gazi. "Ali se zavedamo, kaj imamo tam? Imamo pogrom nad svojo prihodnostjo. Otroci so naša prihodnost in niso krivi, ali so se rodili na izraelski ali na palestinski strani. Tega niso sami izbrali, ne nosijo nobene krivde in me ne zanimajo izgovori," je kritična.

Brez omahovanja podpira tudi prizadevanja vlade za priznanje Palestine, a opozarja, da zgolj to ne bo dovolj. Slovenija ima kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN po njenem mnenju tudi odgovornost v prizadevanjih za dosego premirja in zatem dolgoročnejšega miru.

Tudi širitev EU je za prvo med poslanci neizbežno dejstvo, zastavljena časovnica širitve do leta 2030 pa izvedljiva. Meni, da mora biti Slovenija aktivna pri pomoči državam, predvsem Zahodnega Balkana, ki se želijo priključiti EU.

Zaveda se nekaterih dosedanjih spodrsljajev, a ti po njeni oceni niso bili takšni, ki bi vplivali na dobrobit državljanov. "Ostala sem takšna, kot sem bila, zelo načelna, jasna v svojih stališčih. Zagotovo pa dobiš nekaj politične modrosti, predvsem da poskušaš razumeti politične nasprotnike," meni.

Svoje vrednote na mestu predsednice DZ zagovarja lažje kot pri strankarskem udejstvovanju. Tako vztraja, da je bil umik z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda pravilen. "V precej primerih imam nadstrankarska stališča in na nek način sem se temu želela bolj posvetiti," je pojasnila.

Zatrjuje, da je Gibanja Svoboda še vedno njena stranka, ker temelji na vrednotah, ki so si jih zastavili. Upa, da bodo v to smer tudi nadaljevali. O kondiciji danes največje vladne stranke, katere ustanovna članica je tudi sama, pa pravi: "Nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo mogoče biti še bolje". Meni, da so možnosti za uspeh zagotovo večje, ko se z ljudmi ravna lepo. "Politika je delo z ljudmi, zato je treba ljudi spoštovati, razumeti in jim dovoliti, da so, kar so," poudarja. Tako se dobi tudi legitimnost, nujno za dobro opravljanje dela, je prepričana. "To je kapital, ki ga nosiš s sabo, ga izgubljaš ali dobiš."