Bojana Šrota vendarle ujeli na prostitutki

Bojan Šrot je zavajal javnost, ko je policijo obtožil, da si je zaznamek njegovega zaslišanja o prostitutkah kar izmislila. Pred tednom smo v spletni izdaji revije Reporter poročali o devet let starem policijskem zaznamku zaslišanja celjskega župana Bojana Šrota zaradi njegovih spolnih odnosov s prostitutkami v nočnem baru Cank na Dobrni. Objavili smo tudi odgovor župana, v katerem je zanikal, da bi bil kadarkoli v zvezi s tem zaslišan, prav tako je zanikal razmerja z barskimi plesalkami. Zadevo naj bi si po njegovem izmislili kar na policiji, konkretno Stanislav Brglez, takratni namestnik komandirja Policijske postaje Celje, ki je tudi uradno podpisan pod uradni zaznamek.

Policija je te obtožbe ovrgla: »O primeru, ki ga navajate, je policija podala kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, tako da so bili vsi dokumenti v zvezi z omenjeno zadevo s kazensko ovadbo odstopljeni okrožnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču. Verodostojnosti dokumenta, ki se je pojavil v javnosti, vam v tem trenutku ne moremo potrditi, ker je zaradi časovne oddaljenosti dokumentacija že arhivirana, lahko pa podatke preverite na omenjenih naslovih. Dokumenti v sodnih postopkih so na razpolago strankam v postopku.«

Glede Šrotove pripombe, da vsebina zaznamka ni verodostojna, ker ga ni podpisal, pa so odgovorili: »Uradni zaznamki o zbranih obvestilih se praviloma ne podpisujejo. Po zakonu je podpis predviden le, ko se pridobiva izjava osumljenca ali se z njim opravlja zaslišanje. Pogovora ali vsebine uradnega zaznamka si ni mogoče izmišljati, saj je vsak uradni zaznamek, kot smo že omenili,  priloga k spisu za tožilstvo,  zato  je v preiskavi ali na glavni obravnavi vedno mogoče preveriti njegovo verodostojnost. Kdo je določen za opravljanje pogovorov, je odvisno od organizacije dela policije in poteka preiskave.«

Policisti so preiskovali kaznivo dejanje posredovanje pri prostituciji po 186.  členu Kazenskega zakonika RS, katerega je bil obtožen lastnik nočnega lokala Jože Cank, ki naj bi v nočnem lokalu gostom omogočal tudi spolne stike z barskimi plesalkami iz nekdanje Sovjetske zveze. Kot je mogoče razbrati iz zaznamka, je Bojan Šrot na zaslišanju 6. maja 2001 kriminalistoma povedal, da je bil le enkrat gost gostinskega lokala:

»V sobah Cankovega lokala pa je, ne da bi hodil v gostinski del lokala, približno petkrat izkoristil spolne storitve, nazadnje pred približno štirinajstimi dnevi. Spolne stike s pri Canku zaposlenimi barskimi plesalkami mu je vedno urejal Stanko Božičnik. Z njim sta tudi vedno vstopala v lokal, in to skozi zadnja vrata, tako da v gostinski lokal nočnega kluba sploh nista hodila. Šla sta vsak v svojo sobo nad lokalom in tam počakala vsak svojo barsko plesalko, ki se je ukvarjala tudi s prostitucijo. Tudi prostitutkin prihod v sobo je uredil Božičnik. Za spolne odnose s tujkami je plačal od 15.000 do 20.000 SIT. Denarja ni izročil dekletom, ampak Božičniku, ki je denar običajno naslednji dan izročil natakarju oziroma osebju bara. Včasih je dal poleg tega za spolne usluge dekletu 5.000 SIT. Imen barskih plesalk, s katerimi je za denar spolno občeval, se ne spominja oziroma ne ve, ali so se predstavile s pravimi imeni. Le za eno ve, da so jo klicali Lisička.«