Propadli politik in medijski delavec s SDS namreč »sodeluje pri širjenju politično profilirane vsebine in ima zaradi tega v času vladanja SDS tudi ekonomske koristi,« je končno poročilo komisije razgalilo dvomljivo financiranje Požarja in njegovega portala Požareport. 

Marca letos objavljeno končno poročilo preiskovalne komisije DZ o financiranju strank in z njimi povezanih medijev med letoma 2020 in 2022 je v žaru volilne kampanje in nato sestavljanja vlade v javnosti in medijih ostalo spregledano. Pol leta kasneje so se »mučeniki«, katerih posle je pod drobnogled vzela in razgalila komisija, povezali v Zavod za zaščito žrtev parlamentarnih preiskovalnih komisij in jadikujejo, da so nedolžne žrtve političnega pregona.

Med njimi je tudi Požar, ki toži, da je tarča »osebne, novinarske in poslovne diskreditacije«, a seveda mu na pamet ne pade, da bi javno polemiziral z detajli iz poročila preiskovalne komisije, ki jo je večino mandata vodila Tamara Vonta. 

Oglasi državnih družb

Glavni vir Požarjevih prihodkov v obdobju, ki ga je preiskovala komisija, je bilo oglaševanje na njegovem portalu Požareport, ob tem tudi prodaja naročnin oz. plačljivih vsebin, v letu 2020 pa še ustvarjanje televizijskih vsebin in s tem povezano oglaševanje.

Njegova družba Lanaka Media (uradna, a zelo očitno slamnata lastnica je bila do decembra 2023 njegova hči Maša Kavtičnik Požar) ima po dostopnih podatkih med 300 in 350 tisoč evrov letnih prihodkov, povezanih z izdajanjem portala Požareport, torej od 25 do 30 tisoč evrov na mesec, povzema poročilo. 

Veliko večino prihodkov Požarju prinese oglaševanje, ne pa plačljive novinarske vsebine, trdi poročilo. Na njegovem portalu oglašujejo tako oglaševalske agencije oz. medijski zakupniki (pri čemer konkretnih oglaševalcev ni mogoče preveriti) in podjetja, ki na Požareportu neposredno oglašujejo.

Primož Lavre

Od agencij je prišla približno polovica prihodkov, ki jih je družba Lanaka Media prejela v obdobju od 2020 do 2022. V drugi skupini oglaševalcev pa v oči bodejo predvsem podjetja, v katerih ima pomemben delež država (Slovenske železnice, Sava Turizem, Petrol, Zavarovalnica Sava in Dars), ter podjetja, pri katerih se pojavlja utemeljen sum o fiktivnosti oglaševanja.

Na zaslišanju pred komisijo januarja 2025 ni imel prav dobrih odgovorov na vprašanja o svojih poslih z državnimi družbami in o tem, zakaj je v nekem trenutku postal zanimiv za podjetja, ki so računala na milijonske koncesije za protipoplavno zaščito.

Instinkt za javna sredstva

Tu je šlo za podjetja iz skupine Nivo Eko (Eko Nivo gradnje, NGN Eko), ki se je v času tretje Janševe vlade potegovala za omenjene koncesije. Pred dvema letoma so zaslišanja na preiskovalni komisiji razgalila in v hudo zadrego spravila tako predstavnike omenjenih podjetij kakor tudi medijske delavce, pri katerih so podjetja oglaševala (poleg Požareporta denimo še Demokracija, Škandal24).

Ne eni ne drugi niso zmogli zadovoljivo pojasniti, kako in predvsem zakaj so podjetja z nizkimi prihodki, s po enim zaposlenim, nekatera celo brez javno dostopnih kontaktnih podatkov, v enem primeru pa celo v hudih finančnih težavah, plačevala desettisoče evrov za oglaševanje v specifičnih medijih. 

Niti Klemen Senič, šef Nivo Eko, največjega podjetja med tistimi, ki jih je zajela preiskava (več kot 200 zaposlenih in 76 milijonov evrov prihodkov v letu 2025), ni znal povedati, zakaj družba, ki deluje primarno na področju urejanja voda, kupuje oglase na politično-tračarskem portalu, kot je Požareport. »Instinkt,« je Senič na zaslišanju razložil odločitev za oglaševanje.

Sašo Radej

Poslovnež ima sicer kar dober instinkt za posle – njegovo podjetje je denimo v letu 2020 prejelo tri milijone evrov za urejanje vodotokov, leta 2021 že šest milijonov evrov, naslednje leto pa kar sedem milijonov evrov. Sploh javna sredstva predstavljajo glavnino prihodkov Nivo Eko – lani je družba po Erarju dobila skoraj 62 milijonov evrov iz javnih virov. 

»Žrtve« Tamare Vonta

Vse, kar je »hudega« doživel v času delovanja preiskovalne komisije, je Požarja spravilo v nenavadno druščino samooklicanih žrtev Vontine komisije. V njej je poleg njega, šefa Nove24TV Borisa Tomašiča in šefa Ukoma Sebastjana Jeretiča denimo tudi lobist Franci Zavrl, podporo pa jim izraža še ena propadla političarka, Mojca Šetinc Pašek. Ta je bila pred Vonto predsednica komisije, katere vodenje pa je izgubila po izključitvi iz stranke Gibanje Svoboda. 

Pol leta po objavi poročila skušajo Požar in sotrpini zamegliti razloge, zakaj so se znašli pod lupo komisije. V svojem odzivu se s specifičnimi ugotovitvami komisije Požar ne ukvarja. Razumljivo, saj ta dodobra razgaljajo njegov poslovni model, ki bi si zaslužil še obravnavo kakega drugega organa, ne samo parlamentarne komisije. 

SDS in levičarji

Poročilo med drugim izpostavlja, da so nekaterim medijem in podjetjem iz sfere SDS po slovesu Janševe vlade drastično upadli prihodki, medtem ko je Požarjeva Lanaka Media precej bolje prestala menjavo oblasti. V letu 2023, ko se je oblast že zamenjala, je podjetje ustvarilo celo rekordne prihodke (več kot pol milijona evrov) in dobiček (skoraj četrt milijona evrov). 

Neizogibno se zastavlja vprašanje, kako mu to uspeva. Glede na doseg njegove spletne strani to ne bi smelo biti mogoče. Sodelovanje v uradnih raziskavah dosega spletnih portalov (denimo MOSS) Požar zavrača, a po neuradnih podatkih portala HypeStat, ki meri obisk spletnih strani, ima Požareport krepko manjšo branost kot spletni portal Reporterja, v zadnjem obdobju denimo obisk Požareporta ne dosega niti četrtine obiska spletne strani reporter.si.

Pa Požar kljub temu beleži zavidanja vredne prihodke in dobiček z oglaševanjem. Nič čudnega, saj se ti ob odprtju strani začnejo prikazovati oglasi za NLB, Petrol, Zavarovalnico Triglav, Slovenske železnice, Sava Turizem, Telekom in druga podjetja, v katerih ima delež država. 

Za to je več možnih razlag, pravi poročilo preiskovalne komisije: »Prva je, da gre za oglaševalce, na katere politika nima vpliva. Druga in bolj verjetna (glede na številne neuradne informacije o načinu delovanja ustanovitelja medija Požareport Bojana Požarja) pa je ta, da ima tesne povezave in vpliv tako pri SDS kot pri levosredinskih strankah.«

Bobo

Kupovanje miru

In da si direktorji velikih podjetij v državni lasti tako pod levimi kot pod desnimi vladami kupujejo mir, da se o njih ne piše. Najbolje to ponazori primer državnega Telekoma Slovenije, ki je Požarjevemu podjetju Lanaka Media v sedmih letih (2015–2022) za oglaševanje izplačal več kot 520 tisoč evrov. Največ denarja je od Telekoma dobil v času tretje Janševe vlade in v času, ko je bil predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe (2012–2019). Računsko sodišče je sicer že pred leti opozarjalo, da je Telekomovo oglaševanje premalo transparentno. 

Požarju je v zadnjih letih uspelo pridobiti tudi znatno število naročnikov, ki so mu plačevali za vsebine. Je namreč mojster samopromocije, ki je marsikoga znal zavesti, da je najbolje obveščeni slovenski novinar, pa čeprav je kup vsebin, ki jih ponuja, reciklaža zgodb, ki so jih razkrili ali obdelali drugi mediji, nakar jim Požar doda še svoj spin.

Po naročilu izvaja tudi medijske diskreditacije in tudi zavestno širi lažne novice. Čeprav je v glavnem »na liniji« Janeza Janše in pomemben del propagandne mašinerije SDS, je povezan z nekaterimi predstavniki leve elite, ki ga uporabljajo za interne obračune med strankami na levi sredini.

Sploh je Bojan Požar mojster v tem, kako najti bogatega strica, ki ga lahko molzeš. Nazadnje se je oportunistično prilepil na razvpitega ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja in zdaj pod njegovim okriljem s svojo ekipo (Miran Videtič, Aljuš Pertinač in druščina) ustvarja komentatorsko oddajo Ura resnice. 

Potovanja, stanovanje, luksuz

Glede na to, da je Požareport v glavnem projekt enega človeka, ni presenetljivo, da si ob visokih prihodkih Požar lahko privošči življenje na veliki nogi s pogostimi potovanji po svetu. Teh nikakor ne financira z uradno plačo, ki je občutno prenizka za njegov slog življenja – v letu 2022 recimo okoli 2500 evrov bruto (med 1500 in 1600 evrov neto) na mesec.

Namesto tega je, kot smo v Reporterju pisali pred dvema letoma in kot zdaj potrjuje tudi poročilo preiskovalne komisije, Požar denar iz podjetja Lanaka Media vlekel z neobdavčenimi kratkoročnimi krediti, ki jih je bilo konec leta 2022 že za 999 tisoč evrov. Na ta način se je namreč izognil plačilu 27,5-odstotnega davka na dobiček in si v nekaj letih prihranil za več sto tisoč evrov. 

Primož Lavre

Nato ga je v prvi polovici leta 2023 preiskovalna komisija prijavila Fursu in 27. decembra 2023 sta oče in hči izpeljala prenos lastništva Lanaka Media – Bojan Požar je tudi uradno postal lastnik podjetja. Lanaka Media je nato lastniku izplačala 732 tisoč evrov zadržanega dobička in za to tudi plačala okoli 200 tisoč evrov davka Fursu, obenem pa je Požar poravnal dobro polovico dolga, ki ga je imel do svojega podjetja – 523 tisoč evrov od skoraj milijonskega dolga.

Samo z bruto plačo dobrih 2800 evrov mesečno, ki jo je od podjetja prejemal v letu 2023, Požar takega dolga nikakor ne bi mogel poravnati, zato mu je nadvse prav prišlo izplačilo dobrih 700 tisočakov zadržanega dobička. 

Ob visokih dobičkih si je dal direktor Lanaka Media tudi zvišati plačo: ta je v letu 2025 že zrasla na dobrih 3100 evrov bruto na mesec (okoli 2000 evrov neto). Dovolj, da si je omislil novo, 130 kvadratnih metrov veliko stanovanje, za katero je odštel 600 tisoč evrov?

Nikakor ne, zato je njegovo polovico kupnine (300 tisočakov) poravnalo podjetje Lanaka Media, ki je za to prodalo stanovanje, v katerem je prej živel Požar, preostalih 300 tisoč evrov pa je skupaj napraskala njegova zasebna partnerka Barbra Drnač, samozaposlena kulturnica, katere podjetje je v štirih letih pridelalo 30 tisoč evrov prihodkov.

To so stvari, ki jih Bojan Požar raje ne komentira, saj netransparentni posli ne gredo skupaj s trditvijo, da je žrtev politično motivirane preiskave.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.