Ampak, saj ni Zoran Janković problem. Problem so mediji, ki so to "kupili", kljub temu, da se je do sedaj ničkolikokrat izkazalo, da je verodostojnost Jankovićeve izjave enako času, ko spregovori v mikrofon in ko njegov glas prek medijev doseže naša ušesa. Torej gre za milisekunde.
Gre za resnično velik medijski spin, če se govori o "bianco" odstopni izjavi Jankovića, saj se vidi, da bo odstopil le v primeru in šele takrat, ko postane predsednica vlade Alenka Bratušek. Ne takrat, ko bo ona izvoljena za mandatarko, ampak šele takrat, ko bo izvoljena tudi njena vlada (najmanj 2/3 ministrov), kar lahko pomeni, da se lahko stvar vleče še mesece in da je na koncu vlada izvoljena, ali pa tudi ne. O tem je jasno, včeraj 20.2.2011 v oddaji Pogledi Slovenije, govoril profesor ustavnega prava dr. Igor Kaučič. Vse do takrat pa bo Janković še vedno "v pripravljenosti", da pride nazaj.
“Zamrznitev” šefovstva
Na kongres Pozitivne Slovenije sta morala priti celo Stric Milan Kučan in njegov Jože Mencinger, da bi Zorana Jankovića “prisilila” k odstopu. Češ, ve se, Milan Kučan je celo tako načelen človek, da se bo zopet “žrtvoval” in s svojim znanim obrazom “kako mi je zoprno” prepričal Zorana Jankovića, da zaradi sklepa Klemenčičeve protikorupcijske komisije odstopi. Kar na mestu samem, da je videl ves “svet”. Tako je izgledalo, da se je Milan Kučan z eno potezo opral in očistil od “protikorupcijskega smradu”, ki veje od Zorana Jankovića proti njemu tj. Milanu Kučanu. Saj je načelnost, da mora politik odstopiti zaradi suma korupcije, postavil “nad dejstvo”, da je Zoran Janković njegov “politični otrok”.
Po drugi strani je zopet izpadel heroj Slovenije, saj se bori za izhod iz krize. Po tretji strani pa je “zamrznitev” šefovstva Zorana Jankovića največ kar je lahko dosegel, saj tudi on ni “vsemogočen”. Skratka, Milan Kučan se je zopet izkazal kot “naš človek”, ki enostavno “mora” posredovati ob klicu domovine, čeprav bi veliko raje “užival” v pokoju.
Televizija laže
Kot tolikokrat se je pokazalo, da slika, televizija laže. Namreč, v resnici je bilo vse drugače. Če se vživimo v kožo Milana Kučana, političnega investitorja v Zorana Jankovića, bi bilo naravnost brezumno, da bi se zaradi “načelnosti” oziroma korupcije odpovedali edinemu “konju, ki ga imajo trenutno za dirko”. Pa čeprav ta konj ni “čisto pri sebi”.
Da bi se zaradi načelnosti Milan Kučan nečemu odpovedal, tega Milan Kučan ne dela. Še posebej, ker je bil položaj pred mesecem dni na kongresu zelo nejasen in bi bilo, ponavljam s stališča real politike, naravnost nerazumno odpovedati se Zoranu Jankoviću.
Zamrznitev je bila naravnost Machiavellovska rešitev, kongres pa predstava za kalimerote v dvorani in pred televizorji.
Izgledalo je, da je Janković na pritisk Milana Kučana “popustil” in se zamrznil, v resnici pa so se vse že prej dogovorili. Kakšna načelnost neki, gre za interese.
“Bianco odstop”
Nadaljevanje Machiavellija na slovenski način pa je vsekakor “bianco “odstop Zorana Janković, iz katerega smo spet videli, da to ni odstop. Saj, zakaj bi se odpovedali Zoranu Jankoviću brez zagotovil, da dobijo oblast nazaj. Strici seveda, pa še malo kakšen Gregor Golobič in take sorte politični pouličarji.
Jankovićev “odstop” je čisto preprosto izsiljevanje Lukšiča, Viranta in Erjavca. Omenjeni hlepijo po oblasti in so naravnost amatersko “izleteli” na politični oder kot reševalci Slovenije, na koncu pa ne delajo nič drugega kot, da skačejo na vabe, ki jim jih prek uslužnih medijev in Pozitivne Slovenije mečejo v areno.
Seveda je poročanje medijev, kako je stranka PS zasedala pozno v noč in končno sprejela “rešitev” za Slovenijo; zgodbica za majhne otroke. Kot “zamrznitev” je bila tudi “belina” vnaprej pripravljena.
Politični voli z rinkami
Lukšič,Virant in Erjavec so v naravnost neverjetni zagati. Po eni strani želijo priti na oblast (sami seveda govorijo, da želijo rešiti Slovenijo), po drugi strani pa morajo biti “načelni” do Zorana Jankovića. Ta pa se jim z vsako novo potezo zgolj izmika. Če se jim bo vse sfižilo (kar se lahko zelo verjetno zgodi), pa bodo izpadli v javnosti kot naravnost neverjetni nesposobneži. In temu primerno tudi njihov rating. Še posebej na Lukšičevi strani.
Sicer pa od njihove “načelnosti” ni ostalo kaj dosti, saj, če bi bili res načelni, potem bi zahtevali, da stranka Pozitivna Slovenija Jankovića odstavi. Le tako bi se lahko distancirali od “korupcijskega smradu”. Pa tega ne zahtevajo, pa tudi Pozitivni Sloveniji kaj takega ne pride na misel.
Machiavelli, Machiavelli
Učitelj skrajno pokvarjenih političnih misli, verjetno iz groba ploska nad Jankovićevo potezo “bianco odstopa”. Neverjetno ozadje tega izsiljevanja je, da lahko Lukšič,Virant in Erjavec uresničijo Jankovićev (in ostalih omenjenih) pogojevano izsiljevanje, da odstopi, le če postane premierka Alenka Bratušek. Pa tudi v tem primeru so popolnoma odvisni od stranke Pozitivna Slovenija, saj brez njenih glasov ne morejo sestaviti vlade. Torej imajo Pozitivna Slovenija, Zoran Janković in Strici škarje in platno v svojih rokah. In to na obeh koncih.
Korupcija Janše je korupcija, Jankovićeva pa v bistvu ne
Iz povedanega je pa vendarle jasno, kaj prihaja na dan. Da tu ne gre za nikakršno načelnost pri Lukšiču, Virantu, Erjavcu, Kučanu...
(Jankovića ne omenjam, saj človek, ki pozna zgolj korupcijo, pač ne ve kaj je korupcija).... gre za to, da bomo sodelovali tudi s takim “korupcijskim smradom” kot je Zoran Janković, če nam pomaga “zrušiti Janeza Janšo”* (*Igor Lukšič, 20.2.2013).
Za kaj pa potemtakem na koncu koncev gre? Za oblast zaradi oblasti in ne načelnost. Kar je tukaj popolnoma otipljivo videno. Lukšič, Virant in Erjavec so popolnoma brez sramu pripravljeni sodelovati z Zoranom Jankovićem in stranko Pozitivna Slovenija, ki enodušno podpira ta “korupcijski smrad”. Saj gre vendarle za to, da se “zruši Janeza Janšo”.
Da ne bo pomote
Sam seveda menim, da četudi protikorupcijsko komisijo vodi tak politični frankenstein, kot je Goran Klemenčič, mora kljub vsemu vsak politik na njegov poziv odstopiti. Pozicijski ali opozicijski. Menim pa tudi, da bi bilo treba še prej še nagnati Gorana Klemenčiča, ampak to je že druga zgodba.
ps.
Si predstavljate, da bi Janez Janša takoj ob objavi protikorupcijske komisije, odstopil. Kako bi mediji in Strici Jankovića reinkarnirali in ta bi danes hodil okoli in razlagal:” Pa naj dela kdo iz tega zgodbo, če jo hoče”.
ps.1.
Prepričan sem, da je vse to trenutno politično penjenje in šušmarjenje namenjeno temu, da bodo nekateri akterji poizkušali poriniti na oder nove subjekte. Pravne in fizične.