evropski parlament Svet24.si

Evropski poslanci ob plači upravičeni do ...

traktor Svet24.si

Tatvina traktorja - pozor, pomagajte najti tatu

robert fico Necenzurirano

Slovaški atentat in Slovenija: nasilje se vedno ...

zoran jankovic PL Reporter.si

Omrežje velike mestne družine: To so pripadniki ...

luka doncic oklahoma dallas pm Ekipa24.si

Noro! Dončić in Dallas sta po tem izjemnem ...

Kate se je odločila, da bo okrevala na res rajskem otoku Odkrito.si

Kate Middleton - okreva "skrita v raju!"

doncic Ekipa24.si

Nastavite budilke: jasno je, kdaj bo Dallas igral ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

»Boj za duše« je enakopravnejši: Starši otrok v zasebnih OŠ nič več diskriminirani

Deli na:
»Boj za duše« je enakopravnejši: Starši otrok v zasebnih OŠ nič več diskriminirani

Foto: Primož Lavre

Koncept državnega šolstva, ki ga je zasnoval dolgoletni minister LDS Slavko Gaber, je z odločbo ustavnega sodišča prejšnji teden dočakala pomemben popravek. Tudi javno veljavni programi na zasebnih osnovnih šolah morajo biti financirani stoodstotno. »Boj za duše« je postal vsaj malo enakopravnejši.

Osnovnošolsko izobraževanje (na fotografiji OŠ Alojzija Šuštarja) je po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev. »Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo,« so v odločni zapisali ustavni sodniki.

Pobudnik za oceno ustavnosti krovnega šolskega zakona je bil Zavod svetega Stanislava (njegov ustanovitelj je ljubljanska nadškofija), ki ga je zastopal ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak. Gre za presojo 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim določa le 85-odstotno  financiranja zasebnih šol. V dvom pobudnik ni postavil deleža financiranja vseh zasebnih šol, ampak samo financiranje obvezne osnovne šole. Oprli so se na ustavo, ki v 57. členu določa, da je izobraževanje svobodno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev. Ustava torej omogoča, da starši svobodno izberejo za svojega otroka šolo, ki je lahko zasebna ali državna. Država ima nalogo, da po svojih organih ugotovi, ali posamezne šole izpolnjujejo predpisane pogoje glede programa, prostorov in kadra. Ko je ugotovljeno, da šola izpolnjuje pogoje in je vpisana v razvid osnovnih šol, takrat ji po njihovem prepričanju, kadar gre za obvezno osnovnošolsko izobraževanje, ustava zagotavlja, da se to izobraževanje financira iz javnih sredstev.

V ustavi ne piše, da imajo državne šole pravico do financiranja, zasebne pa ne, ampak da se »osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev«. Po sedanjem zakonu so starši otrok po prepričanju pobudnikov v zasebni osnovni šoli diskriminirani, saj morajo za to, da lahko svobodno izberejo šolo (to jim omogoča ustava), prispevati dodatna sredstva za izobraževanje svojih otrok. S tem so postavljeni v neenakopraven položaj s starši, ki imajo otroke v državnih šolah. Stališče je pobudnik utemeljil tudi na 26. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in da mora biti izobraževanje vsaj na začetni stopnji brezplačno.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.