Predčasne volitve so vse manj verjetne, saj bo Slovenija do konca leta predsedovala Svetu EU, nato pa se bo kmalu začela volilna kampanja že za redne volitve. Malo je tudi verjetno, da bi premier Janez Janša odstopil in izvedel podoben politični manever kot Miro Cerar leta 2018, zaradi česar so bile predčasne volitve teden prej, kot so načrtovali redne. Kot je znano, so bile volitve 3. junija 2018.
Če bo Janša s svojo vlado vztrajal do konca, potem ima edine škarje v rokah predsednik republike Borut Pahor, ki lahko razpiše volitve najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje sedanje sestave državnega zbora. Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor se lahko redne volitve opravijo najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora.
Ker je bila ustanovna seja sedanjega državnega zbora 22. junija 2018, to konkretno pomeni, da so lahko redne volitve najprej v nedeljo, 24. aprila 2022, najpozneje pa v nedeljo, 5. junija 2022. Ali bomo volili aprila, maja ali junija, je torej odvisno izključno od Pahorja.
Zadnje tri volitve so bile predčasne. Poleg Cerarjeve vlade se je predčasno poslovila tudi vlada Alenke Bratušek, zato so bile volitve 13. julija 2014, po dveh letih in pol mandata državnega zbora. Še prej pa je po treh letih odstopila Pahorjeva vlada in so bile zato volitve 4. decembra 2011.
Nazadnje smo imeli redne volitve 21. septembra 2008, ko je bila na oblasti prva Janševa vlada. Takratni predsednik Danilo Türk jih je razpisal tako, da so bile 31 dni pred iztekom štirih let od ustanovne seje državnega zbora leta 2004. Pred tem so bile volitve 3. oktobra 2004, ki je minilo 24 dni do poteka štirih let sklica takratne sestave državnega zbora. Predsednik vlade je bil takrat Tone Rop, predsednik republike pa Janez Drnovšek.
Še prej so bile volitve 15. oktobra 2000, ko je takratni predsednik države Milan Kučan skrajšal muke Bajukovi vladi. Volitve so bile kar mesec in pol oziroma 44 dni pred potekom štirih let od ustanovne seje takratnega državnega zbora. Na volitvah leta 2000 je, kot je znano, močno zmagal Drnovškova LDS, ki jo je desna koalicija (SLS-SKD in SDS) vrgla z oblasti štiri mesece prej, nato pa se je kmalu po oblikovanju Bajukove vlade še sama sprla med sabo.
A tudi leta 1996, ko je bila na oblasti druga Drnovškova vlada, je Kučan razpisal volitve poldrugi mesec oziroma 43 dni pred potekom štirih let od ustanovne seje prejšnjega državnega zbora. Tako so bile leta 1992 volitve (zaradi sprejetja nove ustave predčasne) na Miklavževo nedeljo, 6. decembra. Državni zbor se je prvič sestal 23. decembra 1992, naslednje volitve pa so bile 10. novembra 1996. Relativna zmagovalka je bila Drnovškova LDS, pomladni trojček je dobil 45 poslancev, vlado pa je po prestopu Cirila Pucka iz SKD v LDS spet sestavil Drnovšek, vendar šele po dolgih pogajanjih z SLS.