V občini Novo mesto nikakor ne morejo zaustaviti širjenja romskega naselja Žabjek-Brinje, kjer menda živi od 500 do 700 Romov. Leta 1985 sprejeti zazidalni načrt, s katerim naj bi uredili naselje, ni nikoli zaživel, zato so mnogi domačini obupali ter Romom raje prodali zaseženo zemljo in del izsekanih gozdov. A težav ni konec, saj je bilo ob poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin geodetske uprave ugotovljeno, da je do 50 na črno zgrajenih nepremičnin še vedno postavljenih na zasebnih zemljiščih. Prav zato razburjeni domačini iz civilne iniciative opozarjajo, da se lahko že jutri ponovi zgodba Ambrusa.
Za Silva Mesojedca, predsednika Civilne regijske iniciative za reševanje romske problematike, so razmere več kot zaostrene: »Očitno bomo morali za to poskrbeti kar sami, če sodimo po zadnjih izjavah okoljskega ministra Žarnića in našega župana Muhiča, ki je že na televizijskem predvolilnem soočenju lastnikom zemljišč očital, da so oni krivi, ker stvari niso vzeli v svoje roke. Nesprejemljiva je tudi izjava direktorja geodetske uprave Bačarja, naj lastniki sporočijo, kdo vse so lastniki na črno zgrajenih objektov, ki so bili zgrajeni na njihovih zemljiščih. Kakor vem, je legalni postopek tak, da o zadevi obvestiš inšpekcijo in policijo, ta pa se doslej tako ali tako skoraj nikoli nista odzivala, razen v dveh primerih, ko je prišlo na podlagi kazenskih ovadb do rušenja objektov. Enako ravnata tudi okoljski in pravosodni minister, saj na naslovljeni pismi naše iniciative sploh nista odgovorila.«Z buldožerjem nad »črne« objekte
Ker represivni organi države najraje molčijo, bo po napovedih Mesojedca v kratkem sestanek, na katerem se bodo krajani dogovorili glede nadaljnjih aktivnosti. Med njimi izstopa predvsem odločitev, da bodo zahtevali spremstvo policije in odšli v romsko naselje Žabjek: »Lastniki so ogorčeni, zato bomo prvemu zainteresiranemu pomagali pri čistilni akciji in z buldožerjem odstranili nelegalno zgrajen objekt. Teh je po nam dostopnih podatkih kar od trideset do petdeset. To je lahko zgodba Ambrusa, ki sem jo napovedoval že dve leti, preden se je zgodila, saj sem dobro poznal tamkajšnje nevzdržne razmere, a mi niso hoteli prisluhniti.«
Povsem drugačno je mnenje romske svetnice v Novem mestu Dušice Balažek, ki nam je povedala, da sta po njenih podatkih sporni le dve zasebni parceli, sicer pa gre pretežno za zemljišča, ki so večinoma v občinski lasti, v lasti ministrstva za obrambo in sklada kmetijskih zemljišč. Prepričana je, da so tako velike številke samo zato, ker je, denimo, samo na eni izmed parcel vpisanih kar šestnajst lastnikov, ti pa se niso dogovorili glede razdelitve. V vseh drugih primerih naj bi šlo za odkup od zasebnikov ali prenos.
»Brezje, kjer je 37 hiš ter dva bivalna zabojnika na občinskem zemljišču, bova v teh dneh obiskala z občinskim referentom za reševanje romske problematike, Janezom Dolterjem,« je povedala Balažkova. »Vse tiste, za katere vemo, da so zemljo odkupili, bova vprašala, ali imajo urejeno lastnino.« Na vprašanje, koliko ljudi nameravata obiskati, je Balažkova pojasnila, da gre za tri lastnike, za katere je znano, da so v preteklosti kupili velika zemljišča, vendar ne z namenom nadaljnje prodaje.
VEČ V TISKANI IZDAJI