Novi vrhovni nadzornik Pošte Slovenije Klemen Grošelj skuša na vsak način zrušiti generalnega direktorja Aleša Hauca, pa čeprav s tem najbolj škoduje sebi - na glavo si je nakopal celo sum nezakonitega snemanja zaposlenih. Grošelj se hvali, da so s pomočjo njegovega prokurista Matjaža Andrica odkrili vrsto nepravilnosti v poslovanju PS, a sporno je že Andricevo imenovanje na položaj prokorista, pri čemer naj bi Grošelj prekoračil svoja pooblastila. Zaradi nerodnega in javnega obračunavanja s Haucem, ki mu je nazadnje v bran stopila tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb, naj bi se majal položaj Grošlja, po sicer izobrazbi obramboslovca, ki je bil presenetljivo imenovan na položaj nadzornika enega najpomembnejših državnih podjetij. Za ta teden napovedani sestanek s Haucem je Grošelj zato raje prestavil na naslednji ponedeljek.
Nadzorni svet Pošte Slovenije (PS) pod vodstvom obramboslovca dr. Klemna Grošlja, ki je blizu stranki Zares, se je pred kratkim kar na korespondenčni seji odločil za nenavadno potezo: imenoval je prokurista PS. Gre za Matjaža Andrica, ki je dobil pooblastilo, da lahko sopodpisuje vse pravne posle, ki jih sicer sprejme tri člansko poslovodstvo PS z generalnim direktorjem Alešem Haucem.Na vprašanje, zakaj so se nadzorniki sploh odločili za imenovanje prokurista, Grošelj odgovarja, da »je bil imenovan zaradi izzivov, ki so pred PS, še posebej pa zaradi liberalizacije trga poštnih storitev, ki bo z nekaterimi drugimi ukrepi … pomembno vplivala na poslovanje PS že v letu 2011«. Ker so Andrica imenovali na korespondenčni seji, nas je zanimalo, kako so preverili njegove pristojnosti in ali jim je predstavil svoje poglede na vodenje pošte. Po besedah Grošlja je Andric že vso kariero zaposlen na PS, med drugim je bil tudi direktor Poslovne enote Maribor.
Letos je kandidiral za mesto generalnega direktorja PS, pri tem pa predstavil natančen program dela, ki je vključeval tudi priprave PS na liberalizacijo trga poštnih storitev. Novi nadzorniki so se s tem seznanili, poleg tega Andric pripravlja doktorsko delo o učinkih liberalizacije poštnih storitev v Sloveniji. »Če navedeno ne zadostuje, potem ne vem, kdo je v Sloveniji sploh še primeren za opravljanje te funkcije,« pravi Grošelj.
Izvedeli smo, da naj bi prav on na prejšnji redni seji spraševal zaposlene na PS v zvezi s poslovanjem podjetja Progresija, ki je izdajalo Slovenski tednik, in jih pri tem snemal, ne da bi jih o tem poprej seznanil. O financiranju brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres v volilnem letu 2008 razpravlja tudi posebna parlamentarna komisija v državnem zboru. Grošelj pojasnjuje, da nadzorni svet deluje v dobro PS s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, v ta namen je na svoji drugi redni seji tudi »opravil nadzor nad poslovnim sodelovanjem PS z družbama Progresija in Zame-tek«.
O tem, kot pravi, »spornem« sodelovanju, je bilo v medijih že zelo veliko zapisanega in je pustilo pečat negativne publicitete: generalni direktor PS Aleš Hauc je bil kot priča zaslišan pred preiskovalno komisijo DZ, zadevo je zaradi suma korupcije preiskovala komisija za preprečevanje korupcije, gradivo so zahtevali kriminalisti.
Glede prikritega snemanja zaposlenih v menedžmentu v zvezi s poslovanjem PS s Progresijo in Zame-tekom, Grošelj zatrjuje, da ni bilo nezakonito, niti ni neobičajno za seje nadzornega sveta PS, temveč je bila taka praksa že prej; za snemanje v skladu s poslovnikom so se odločili s sklepom. Opravili so pogovore z zaposlenimi, ki so »bili nujno potrebni za razjasnitev vseh potrebnih okoliščin«. Ob tem posebno poudarja, da je bilo poslovodstvo o snemanju zaposlenih izrecno seznanjeno, saj je bilo prisotno na seji, ko se je o tem odločalo.
Na uradu informacijskega pooblaščenca pravijo, da bi pri opisanem snemanju lahko šlo za kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov, kar bodo še proučili.