Bo Janković le prisiljen podreti sporno ograjo okoli svojega gozdnega kraljestva?

Ljubljanski župan Zoran Janković je korak bližje podiranju protizakonito postavljene ograjo, s katero je zagradil zemljišča, ki bi morala biti javno dostopna vsakomur. Janković je svoje parcele ogradil brez dovoljenja Zavoda za gozdove RS (ZGS). Potem ko mu je gozdarska inšpekcija izrekla opozorilo, je Janković zaprosil za izdajo soglasja, ki pa ga je ZGS z odločbo zavrnil.

Lansko jesen tik pred volitvami za mesto ljubljanskega župana smo Zorana Jankovića, prvega občana glavnega slovenskega mesta, zalotili s prsti v marmeladi. V Reporterju smo razkrili zgodbo o protizakonito postavljeni ograji na štirih parcelah okoli njegovega doma na Vinterci. No, zadeva je »napredovala« in Janković je še korak bližje pravnomočnemu odstranjevanju svoje mimo zakona postavljene ograje.

Gre za štiri parcele, ki jih v zemljiški knjigi najdemo pod zaporedno številko 2458/1, 2455/3, 2455/4 in 2455/5. Te parcele so postavljene nekako v črki L okoli hiše ljubljanskega župana. Največja parcela leži severno, druge tri pa zahodno. Lastniki štirih parcel so župan Zoran Janković in njegova dva sinova Damijan in Jure. Površina zagrajenega ozemlja je približno 5 tisoč kvadratnih metrov.

In kaj je zagrešil župan Janković? Zagradil je zemljišča, ki so res v njegovi lasti, a bi morala biti pravnoformalno prosto dostopna vsem, ker gre za gozdnato površino. Zakon o gozdovih je glede tega zelo jasen. V 5. členu je določeno, da mora lastnik gozda dopustiti prost dostop vsakomur. Zakonska formulacija govori o »izkoriščanju funkcij gozdov«. To pomeni nabiranje gob, plodov, gozdne suhljadi in drugih rastlin, pa tudi čebelarjenje, gibanje in rekreacijo. In vse štiri sporne parcele, ki so v Jankovićevi lasti, so formalno gozdnata površina oziroma prosto dostopna zemljišča, kljub temu da imajo različne namembnosti. Zavod za gozdove (ZGS) je nepravilnost po našem opozorilu ugotovil 29. septembra lani. Lastnik parcel bi si moral pridobiti ustrezno dovoljenje za ograditev, za katerega pa ga Janković sploh ni zaprosil.

 Ko smo se prvič obrnili na ljubljanskega župana in ga vprašali, zakaj je ograjo postavil brez dovoljenja, nam je odgovoril, da tri od štirih parcel niso kategorizirane kot gozd ter da so zato naši očitki neupravičeni. Že takrat pa so županove trditve zavrnili na ZGS, od koder so nam pojasnili, da »za postavitev ograje na stavbnih zemljiščih mora investitor poprej pridobiti soglasje ZGS in ne dovoljenja za ograditev.« Dejstvo je, da bi si moral Janković za vsa zemljišča pridobiti dovoljenje in da so vsa zemljišča gozdnata površina – tako jih opredeljuje veljavni gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Po ugotovitvi dejanskega stanja, ki ga je 4. oktobra lani opravila gozdarska inšpekcija, je bilo na vrsti zaslišanje. 11. oktobra lani je inšpekcija Jankoviću izrekla opozorilo. V njem je zapisala, da je ograja postavljena v nasprotju z določili zakona o gozdovih, ker ZGS ni izdal potrebnega soglasja. Jankoviću je bilo tako naloženo, da si mora pridobiti ustrezno soglasje. Ljubljanski župan je prošnjo za izdajo soglasja vložil 30. novembra lani. ZGS je prošnjo obravnaval in se o njej izrekel 25. januarja letos.

Odločitev je bila za ljubljanskega župana negativna, ZGS je namreč z odločbo njegovo prošnjo zavrnil. Janković je proti tej odločbi 23. februarja letos vložil pritožbo, ki pa do danes še ni bila rešena. Gospodarska inšpekcija je medtem v pričakovanju, da bo lastnik izčrpal redna pravna sredstva, postopek prekinila. Danes je vse dokaj jasno: Janković si je najprej ograjo postavil brez ustreznega dovoljenja, potem ko je za dovoljenje prosil, pa ga je ZGS zavrnil. Do pravnomočne razsodbe bo treba še počakati.

Janković je, po besedah krajanov, razlagal, da ograjene parcele služijo njegovemu psu za sprehajanje. Tudi s to izjavo je ljubljanski župan še enkrat potrdil svoj »modus operandi«, kot bi njemu bilo dovoljeno vse. Zadevo z nezakonito zagrajenimi parcelami lahko umestimo v širši kontekst takega načina dela, iz katerega so se rodile številne afere s spreminjanjem namembnosti zemljišč. Parcele, povezane z njegovima sinovoma in družino Šešok, ki so čez noč postale zazidljive, so dejansko le odmevnejši podaljšek ograjevanja gozdnih parcel brez ustreznega dovoljenja.