V njej zanesljivo ne bo SDS, ki je na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, saj ta po njegovih besedah »pravzaprav ruši temelje pravne države«. Kako naj bi jih rušila, ni pojasnil, prav tako tudi ne, ali bo morda na svojem prvem obisku v Bruslju protestiral, ker so takšno stranko pred volitvami javno podprli celo predsednik Sveta EU Herman van Rompuy in še nekateri drugi najvidnejši predstavniki držav članic.
Miro Cerar se je rodil 25. avgusta 1963 v Ljubljani zelo znanima staršema: njegov oče Miro je olimpionik in odvetnik, njegova zdaj že pokojna mama Zdenka prav tako nekdanja telovadka in pozneje generalna državna tožilka, pravosodna ministrica in podpredsednica LDS. Tudi on se je odločil za pravo, iz njega diplomiral in doktoriral ter postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Slovenska javnost ga je spoznala kot ustavnega pravnika, ki je bil kot svetovalec v državnem zboru zelo blizu politiki. Svoje pravniško znanje je dobro unovčil. Po podatkih, ki jih je objavil pred volitvami, je v zadnjih štirih letih zaslužil dobrih 400.000 evrov. Poleg plače na pravni fakulteti, ki naj bi znašala približno 2100 evrov na mesec, je služil tudi kot samostojni podjetnik s svetovanjem različnim, večinoma državnim ustanovam. Po podatkih Ajpesa je imel lani 39.497 evrov celotnih prihodkov in 23.558 evrov čistega prihodka. Aplikacija Supervizor razkriva, da je v poslovanju s proračunskimi uporabniki od leta 2003 zaslužil skupno 352.105 evrov, od tega je za svetovanja državnemu zboru prejel 226.449 evrov. Pred volitvami so v javnost prišli tudi podatki o njegovih predavanjih v slovenskih šolah in vrtcih ter da je dvema gimnazijama na Koroškem, kjer je predaval isti dan, vsaki posebej zaračunal potne stroške iz Ljubljane. Od leta 2007 do 2013 je bil tudi zunanji sodelavec odvetniške pisarne Mira Senice, kjer je po lastnih navedbah za svetovanje prejel 1100 evrov na mesec. Sodeloval pa je tudi z Evropskim centrom za reševanje sporov, ki ga vodi nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal.
Očitni vsi ti honorarji in sporne povezave niso onemogočile njegovega naskoka v politiko, res pa so dominantni mediji, naklonjeni levi politični opciji, o tem zelo malo poročali. O Cerarjevem vstopu v politiko se je govorilo vse od januarja lani, ko je zavrnil ponudbo predsednika Boruta Pahorja, naj kandidira za varuha človekovih pravic. Potem ko je razpadla druga Janševa koalicija, je zavrnil tudi kandidaturo za mandatarja, ki mu jo je ponujala Alenka Bratušek. Več kot leto se je skrito sestajal s političnimi somišljeniki in pripravljal civilno družbeni zavod, ki je bil krinka za stranko. Kandidatno mrežo naj bi mu pripravil nekdanji generalni sekretar LDS Peter Jamnikar, toda nekdanji prvak SD Igor Lukšič je med glavnimi strici iz ozadja prepoznal Zdenka Roterja, dolgoletnega svetovalca predsednika Milana Kučana. Po odstopu premierke Alenke Bratušek je napovedal vstop v politiko in v začetku junija ustanovil stranko, ki jo je imenoval kar po sebi. Po volilni zmagi je usoda države v njegovih rokah. Kmalu bo znano, kdo bodo njegovi ministri, kako trdna bo njegova koalicija in kako se bo upirala vplivom različnih lobijev. Če države ne bo popeljal iz gospodarske krize, bo njegova politična zvezda ugasnila še hitreje, kot je zažarela.
Bo Cerar ob obisku v Bruslju protestiral, ker so evropski politiki podprli SDS?
Še pred nekaj meseci je bil ustavni pravnik, 41 dni pred predčasnimi volitvami je ustanovil svojo stranko in z njo bliskovito zmagal, v naslednjih letih pa bo vodil vlado. Stranka Mira Cerarja je prejela kar 34,6 odstotka glasov in dosegla 36 poslanskih sedežev. Zasedli jih bodo novi ljudje, ki se doslej niso ukvarjali s politiko, velika večina med njimi javnosti sploh ni znana. Kdo so njegovi in njihovi strici iz ozadja, se bo razkrilo, ko bo vlada začela delovati.