Blokada kazenskega postopka zoper odstopljenega bankirja Janka Medjo

V tiskani izdaji Reporterja smo v daljšem članku pisali o poteku (pred)kazenskih postopkov zoper bančnike, ki so med drugim s kreditiranjem brez ustreznega pokritja povzročili ogromno bančno brezno, v katerega smo bili davkoplačevalci prisiljeni zmetati milijarde evrov. Donedavni predsednik uprave NLB Janko Medja se sicer ni znašel v kriminalistični preiskavi zaradi škodljivega kreditiranja, pač pa zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij v zvezi z nakupi delnic Mercatorja v času pred prihodom na NLB, ko je bil še član uprave banke Unicredit.

Pri njem na domu so kriminalisti NPU septembra 2013 izvedli hišno preiskavo in Medjo za 12 ur tudi pridržali, vendar se postopek od takrat še vedno nahaja šele v začetni fazi: kot pravijo na specializiranem državnem tožilstvu, kriminalisti še vedno »zbirajo vse potrebne podatke, na podlagi katerih bo tožilstvo sprejelo odločitev«. Enak odgovor smo dobili tudi maja lani. Gre pa za sum, da je Medja zlorabil informacijo, da bo hrvaški Agrokor kupil Mercator, informacija bi namreč tedaj vplivala na ceno delnic Mercatorja na Ljubljanski borzi.

Skupina bank naj bi tako začela kupovati delnice Mercatorja po nižji ceni, kot je bila predvidena prevzemna, protipravno pridobljena korist pa je razlika med nabavno in prodajno ceno vrednostnega papirja. Postavlja se vprašanje, zakaj policija po usmeritvah tožilstva še vedno ni opravila svojega dela in zbrala dokaze, na podlagi katerih bi tožilec presodil, ali je upravičen pregon. To je še posebej nenavadno, ker je že preiskovalni sodnik septembra 2013 ugotovil utemeljenost suma, da je Medja storil opisano kaznivo dejanje, sicer ne bi niti izdal odredbe o hišni preiskavi.

Postavlja se torej vprašanje, zakaj je tožilsko- policijski postopek zoper Medjo, če obstajajo dokazi zoper njega, blokiran, če jih pa ni, zakaj zadeve ne zaključijo.