Ob političnih preobratih v zvezi s spodkopavanjem ministra za okolje Karla Erjavca, lomljenju tožilske hrbtenice vodji tožilcev Barbari Brezigar po pravosodnem ministru Alešu Zalarju, kolobocijah ministra za zdravje Boruta Miklavčiča pri poslih z nepremičninami, v ozadju poteka posel štirikrat večjih razsežnosti od razvpitega nakupa 135 vojaških oklepnikov Patria. Slovenija potrebuje 600-megavatni šesti blok termoelektrarne Šoštanj približno toliko, kot potrebuje 135 osemkolesnih grdob, oziroma še manj. Druge možnosti ob nakupu določenega števila sodobnih oklepnikov, ki jih vojska potrebuje predvsem v misijah na svetovnih kriznih žariščih, verjetno ni bilo. O tem, koliko jih potrebujemo in kako naj bodo oboroženi, se da razpravljati.
Alternativa gradnji šestega bloka TEŠ, za katerega nam zdaj vladajoči pravijo, da bo stal 1,1 milijarde evrov (pred tremi leti se je govorilo o 600 milijonih evrov) je na dlani: gradnja drugega bloka krške jedrske elektrarne. Ta bi proizvajala dvakrat cenejšo elektriko, občutno manj obremenjevala okolje in zaposlila veliko več tehničnih strokovnjakov. Res je, do leta 2016, ko bodo morali ustaviti delovanje blokov TEŠ, je ne moremo zgraditi, nekaj let kasneje pa lahko. In vmes ne bi bili v temi, kot nas skušata prepričati finančni minister Franc Križanič in Janez Kopač z gospodarskega ministrstva. Vmes bi lahko zgradili premostitveno črpalno hidroelektrarno ali nove elektrarne na spodnji Savi, pa tudi nekaj elektrike uvozili.Toda ne, ponavlja se zgodba s patrijami, vendar z veliko večjimi negativnimi posledicami. Kot so v Janševi vladi zatrjevali, da je nakup 135 oklepnikov določila prejšnja, Ropova vlada, oni ga le izvajajo, nam skušajo zdaj v Pahorjevi vladi prodati tezo, da pri gradnji TEŠ 6 uresničujejo načrt Janševe vlade. Ni res, posel bi lahko preklicali, spremenili, prilagodili z neprimerljivo manjšimi stroški, kot nas bo stalo večdesetletno obratovanje TEŠ 6, ki nam bo prodajala izredno drago elektriko. Projekt TEŠ 6 gre vseeno nezaustavljivo naprej.
Mure in nekaj tisoč delavk v njej se ne splača reševati, je sporočilo vlade v prejšnjem letu. Velenjski rudnik lignita in TEŠ, ki sta tržno še manj zanimiva od Mure, morata z veliko vašega denarja živeti še vsaj 40 let, nam vlada sporoča zdaj. »Nizkoogljični« družbi iz pravljic stranke Zares navkljub.