Poslanec SDS Čuš: Kučan ne bi bil navdušen, če bi me zaposlili v KPK

Ste najmlajši poslanec v državnem zboru, že drugi mandat ste tudi predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka SDS. Je v poslanskih klopeh dovolj mladih?

Lahko rečem, da se je v tem mandatu, po predčasnih volitvah 2011, slika malo izboljšala. Kljub temu pogrešam več mladih v državnem zboru, kajti politika je tudi medgeneracijski boj in v takih primerih mladi vedno potegnemo krajšo. Predvsem zaradi njihove neodzivnosti in ker se ne zavedajo, da lahko vplivajo na razvoj dogodkov. Aktivno so se opredelili le glede referenduma o zakonu o malem delu, ko so enotno nastopili proti sprejetju. Posledica pasivnosti mladih je tudi sestava državnega zbora, v katerem prevladujejo starejši poslanci.

Začelo se je novo šolsko leto, za zdaj še brez šolskih uniform, ki jih je predlaga poslanka Pozitivne Slovenije, minister za izobraževanje Jernej Pikalo pa pobudo še preučuje. Vaš podmladek jo je ostro zavrnil. Kakšno pa je stališče vaše stranke v zvezi s tem?

Verjamem, da se bo tudi stranka pravočasno opredelila do tega predloga. V podmladku smo ugotovili, da taki predlogi niti niso čudni v tej naši socialistični državi. Zlasti če vidimo, da prepevajo hvalospeve komunizmu v Stožicah. Očitno skuša vlada Alenke Bratušek uvesti novo načelo: Vsi enaki, vsi revni!

V SDM ste opozorili, da izobraževalni sistem premalo spodbuja podjetništvo, ekonomijo in kreativnost. Tudi s poukom zgodovine niste zadovoljni, saj se šolsko leto pogostokrat prej konča, preden učitelji sploh pridejo do osamosvojitve Slovenije.

Tragikomično je, da se mesec dni učijo o Egipčanih in Rimljanih, na koncu pa zmanjka časa za obdobje, ko smo dobili svojo državo. Nekateri profesorji so domoljubi in poskrbijo tudi za to, splošno prepričanje pa je, da to še ni dovolj staro, da bi lahko obravnavala zgodovina in zato ni primerno za učenje. Vemo, da so zadaj lobiji, ki si prizadevajo, da tega sploh ne bi poučevali in predstavili mladim, kako je nastala naša država. Učijo jih, da bodo najbolj pridni v šoli, tisti s petkami, najprej dobili službe. Ta mentaliteta in degradacija poklicnega izobraževanja, ki jo je začela propadla LDS z ministrom Gabrom, se pozna še danes, ko imamo veliko brezposelnost med mladimi. Statistike kažejo, da je v EU na voljo še dva milijona prostih delovnih mest, ampak za to ni primernih kadrov. Izobrazbena sestava ostaja problem naše družbe naslednjih 40 ali 60 let.

Kaj je treba storiti, da bo čim več mladih izobražencev ostalo doma, namesto da odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom?

Treba jim je omogočiti prihodnost, ne pa zgolj obljube in 6-, 12- ali 18-mesečne spodbude za zaposlitev in ustvarjanje. Omogočiti jim je treba stimulativno okolje, nizke davke, olajšave, dolgoročne ukrepe, po drugi strani pa tudi okolje, ki ne bo vsakogar udarilo po žepu takoj, ko bo ustanovil svoj pravni subjekt.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.