So po vašem karteli dobaviteljev tudi na drugih področjih v zdravstvu, kjer se dobavitelji med sabo dogovorijo o cenah?
Da. Dogovorna balkanska ekonomija v zdravstvu poteka zelo preprosto. Podjetja, t. i. dobavitelji v zdravstvu, imajo lahko izključno tisti ljudje, ki so znotraj posvečenega in zaprtega kroga in igrajo po »pravilih«. Kaj se zgodi, če ne igraš tako in recimo zažvižgaš, ste lahko videli v primeru gospe Urške Jurkovič (dobaviteljica, op. p.). Takoj ko je zažvižgala, je takoj izgubila posel v vseh slovenskih bolnišnicah. In bankrotirala. To ni naključje. Nekdo iz centralnega komiteja je izdal ukaz. Problem je v tem, da so ta »pravila« primitivna, iz nekega drugega časa, narejena za omogočanje organiziranega kriminala in korupcije v zdravstvu.
Podjetja, ki dobavljajo sorodne oz. konkurenčne materiale, se po mojem mnenju med seboj glede cen uskladijo. Oziroma se namesto njih o cenah uskladijo ljudje v ozadju. Ta podjetja se potem prijavijo na zrežirane javne razpise, pri čemer so strokovni pogoji postavljeni tako, da so pisani na kožo že vnaprej znanemu ponudniku in artiklu. Največkrat se o tem pred javnim razpisom dobavitelj uskladi kar s t. i. mnenjskim zdravnikom. Nato na razpisu čudežno zmaga in dobi posel. Javni razpisi so le predstava za javnost. Da lahko v primeru »javnega suma« kontrolirane in zrežirane ustanove, kot so denimo NPU, SDT, KPK in Računsko sodišče RS – zanimivo bo zdaj videti, kaj bo storila Agencija za varstvo konkurence – ugotovijo, da ni bilo s poslom nič narobe. Kot je bilo denimo v zgodbi z žilnimi opornicami. Če dva ponudnika prodajata enak material, pogoje postavijo tako, da lahko zmagata oba in se potem naroča enkrat od enega, drugič od drugega – dogovorno. Če to ni mogoče, eden zmaga na javnem razpisu, od drugega pa kupujejo mimo javnega razpisa, z naročili majhne vrednosti. Je pač veliko naročil majhne vrednosti. In »posel« teče, davkoplačevalski denar se porablja.
Konkurenčni trg na tem področju torej pri nas ne obstaja.
Cen ne ureja trg. Cene so določene tako, da se pogleda, kakšen je proračun, koliko se da pri katerem materialu »naviti« oziroma »optimizirati« ceno, da ni videti nenavadno in ne bode preveč v oči. Tega in takega razpisa ne bi nikoli bilo, če ga ne bi izsilili z zgodbami v medijih, uspešno gverilsko akcijo z nabavo žilnih opornic poljskega dobavitelja pred leti – ki je pokazala, da je možno kupovati po nižjih cenah in v tujini, če hočeš – preiskovalne parlamentarne komisije. Ta je do kosti razgalila vse podrobnosti glede korupcije v zdravstvu in bedo duha vseh, ki pri tem organiziranem kriminalu sodelujejo: zdravnikov, vodstev bolnišnic, organov preiskovanja in pregona, MZ, vlade, zdravniških organizacij, skratka vseh, ki bi morali odreagirati, pa niso. Ko so razpis vendarle morali organizirati, pa so poskrbeli, da se nanj ja ne bi prijavil kak resen dobavitelj iz tujine. Konkretno: sprva teksta niso prevedli v angleščino. Po vztrajnem nekajtedenskem opozarjanju so ga, vendar so ga naložili na precej skrito mesto na EU-portalu, da ga ne bi kdo našel. Seveda tik pred zdajci, tudi če bi ga že kdo našel, ne bi imel časa dokumentacije pripraviti v zahtevanem jeziku – slovenščini.
Blaž Mrevlje
Kako bi po vašem najbolj učinkovito razbili ta kartel oziroma sploh kartele pri razpisih v javnem zdravstvu?
Najprej bo treba vzpostaviti Državo. Mi je nimamo. Kar imamo, je privid, resnična navideznost. Slovenijo tu in danes razumem kot najboljši približek časovnega stroja, ki ga je nekdo ustavil v 80. letih prejšnjega stoletja. Slovenijo še vedno vodijo ljudje iz nekega drugega časa, z majhno jugoslovansko širino duha, brez ustreznih tehničnih znanj za 21. stoletje, predvsem pa brez takšne in drugačne vizije. Zdaj je tudi jasno, zakaj za tiste, ki še danes dejansko vodijo to državo, osamosvojitev ni bila intimna opcija. Bali so se, da bodo izgubili prav to – moč, denar in ne več mogoče izkoriščanje sodržavljanov, ki so kot molzne hrane za njihov vidov ples.
Ko bomo imeli Državo, bomo imeli politike, za katere bo država intimna opcija. Šele ti bodo z njo delali s spoštovanjem. To pomeni tudi spoštovanje do davkoplačevalskega denarja. To pomeni, da bo jasno, da je skupen denar namenjen skupnemu dobremu. Ne le peščici državljanov, ki jih bo po mojem zgodovina, ko jih bo lahko svobodno opisala, označila za kriminalno združbo. Da se bo lahko kaj takega sploh začelo, je najprej treba dati naravi še kakšnih pet do 10 let.
To bi seveda vključevalo tudi ministrstvo, ki bi se končno tudi vsebinsko spremenilo iz »ministrstva za zaščito korupcije v zdravstvu« v ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo za zdravstvo je v imenu države Slovenije lastnik slovenskih bolnišnic. Če bi Milojka Kolar Celarc mislila resno, bi udarila po mizi in rekla, tole so naši pogoji, vzemi ali pusti, lahko kupujemo tudi na prostem evropskem trgu. Tako zelo preprosto je to. Ker tega ne stori, je jasno, da korupcijo omogoča in ščiti. Od ničelne tolerance do korupcije ostane potem le še lepa pričeska. Pa denimo razpis za igle, plenice in rokavice, ki ga pripravlja že tri leta !?
Kako komentirate besede Saša Matasa z direktorata za javno naročanje, da bodo začeli »postopek pogajanj«?
To se mi zdi neumnost. Dobavitelji se niso prijavili v okviru razpisnih pogojev, treba ga je razveljaviti in pripraviti novega. Če bi dobavitelji kartelno ponovno razpis zrušili, bi jim lahko MZ zaradi norčevanja iz davkoplačevalskega denarja in države prepovedala poslovanje z javnimi ustanovami za pet let. Tako bi nehali »guncati afne«. Sloveniji, članici Evropske unije, ni treba kupovati pri slovenskih dobaviteljih, to so pravljice za javnost. Če lahko finska bolnišnica kupi žilne opornice neposredno od proizvajalca, jih lahko tudi Slovenija. Obe sta članici EU in za obe veljajo enaka pravila igre. Vse drugo je metanje peska v oči neuki javnosti in umetno ustvarjen privid, da se Slovence, kot že ničkolikokrat, poskuša ponovno pripeljati žejne čez vodo, medtem ko vam pred nosom kradejo težko zaslužen denar po raznih kanalih javnega sektorja, tudi bolnišnic. Ker denarja ni dovolj zanje in vas, imate nizke plače in bizarne pokojnine. Kar je meni nerazumljivo pri tem, je, da bolj ko Slovenca tolčeš, raje voli svoje krvnike.
