Kot pravi Janša, »po vsaki noči pride jutro, še nikoli se ni zgodilo, da po noči ne bi prišlo jutro. Torej po tej zatemnitvi, ki je nastala aprila na državnozborskih volitvah, mislim, da lahko velik korak k temu, da bo to jutro čim prej nastopilo, naredimo jeseni s tem, ko podpremo in pomagamo Anžetu Logarju, da zmaga«. Dejansko ravno povezava z SDS Logarju, kljub nedvomnim sposobnostim, onemogoča zmago na predsedniških volitvah.
Lahko pa Janšev nagovor članom na poletnem taboru tudi štejemo v zbirko političnih bizarnosti. Članom namreč lahko brez težav »proda« zgodbo, da so bili na aprilskih parlamentarnih volitvah res razočarani, »a da ne smejo pozabiti, da so kot slovenski demokrati tudi na teh volitvah napredovali. Na letošnjih državnozborskih volitvah smo povečali število mandatov v državnem zboru in število glasov za 50 tisoč«.
Kakšen je bil dejanski »napredek« SDS? Ob tem, ko je bilo na letošnjih volitvah za 33 odstotkov več udeležencev kot na prejšnjih, je SDS pritegnila le 21 odstotkov več volivcev. Torej je pri njih povečano število glasov na volitvah še vedno precej zaostalo glede na siceršnje povečanje števila udeležencev volitev. Prav tako so izgubili glede na delež: ob 25-odstotni podpori leta 2018 so letos dosegli le 23,5-odstotno in daleč zaostali za zmagovalnim Gibanjem Svoboda (34,5-odstotna podpora).
Utegnejo pa biti predsedniške volitve tudi kontraproduktivne za Janšo. Če bi Logarju uspel veliki met in bi se uvrstil v drugi krog ter tam dosegel vsaj okoli 40-odstotno podporo, bi lahko mnogi na desnem polu ugotovili, da je uspel ne zavoljo podpore SDS, pač pa tej podpori navkljub. Logar po svojih stališčih in načinu političnega obnašanja vsekakor bolj predstavlja tisto, čemur bi rekli desna sredina. Od katere se je njegova stranka že zdavnaj poslovila.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24