Bivanjska problematika ostaja ena največjih težav študentov

Težavo s pridobitvijo subvencioniranega bivanja imajo predvsem študenti iz Ljubljane in Slovenske Istre, so za STA sporočili iz ŠOS. Stroški najema pri zasebnikih so visoki, opravljanje študentskega dela pa je vsaj v minimalnem obsegu za te študente skoraj nujno, so dodali.

Po navedbah ŠOS je edina dolgoročna rešitev gradnja novih kapacitet v javnih študentskih domovih. Dodali so, da je tudi z vidika države gradnja javnih študentskih objektov cenejša, saj so ti cenejši od stanovanj za mlade ali družine in ne zahtevajo dodatnih javnih storitev, obenem pa z najemniškega trga s tem umaknejo študente ter zmanjšajo pritisk na najemnine za ostale skupine prebivalstva.

Študentski domovi v pričakovanju novih kapacitet

Iz Študentskega doma Ljubljana so za STA sporočili, da so do vključno 18. septembra za 7039 razpisanih mest prejeli skupaj 8825 vlog. To je 1786 vlog več kot je bilo razpisanih ležišč za 29 domov v okviru Študentskega doma Ljubljana.

Trenutna povprečna mesečna cena bivanja v ljubljanskih študentskih domovih znaša 85,28 evra, vendar v to niso všteti stroški dežurstev in varovanja, ki jih študentje plačujejo posebej.

V zadnjih dveh letih je Študentski dom Ljubljana od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije prejel sredstva za prenove študentskih domov, s katerimi so lani prenovili kopalnice, vodovodne inštalacije in kanalizacijo v ŠD3 v Mestnem logu, ter sanirali streho Doma podiplomcev. Poleg tega so iz doma sporočili, da aktivno poteka prenova kopalnic, vodovodnih inštalacij in kanalizacije v domu XI v Rožni dolini, ki bo predvidoma zaključena do decembra.

Glede na trenutne kapacitete Študentskega doma Ljubljana bi potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč, saj se bo študentska populacija v prihodnje iz leta v leto povečevala. Izgradnja novih študentskih domov je v pristojnosti ministrstva. Od leta 2018 sodelujejo z resornim ministrstvom za preverjanje ustreznosti lokacij za gradnjo novih domov v Ljubljani. Izpostavljeni sta dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov, in sicer na Roški in Gerbičevi. V zvezi z lokacijo Roška je pristojno ministrstvo že leta 2020 začelo postopke. Dom naj bi bil zgrajen do leta 2027, imel pa bo okoli 380 ležišč, so sporočili iz ljubljanskega študentskega doma.

Študentski domovi Univerze na Primorskem razpolagajo s 521 lastnimi ležišči. Od tega bo 363 študentov podaljševalo svoje bivanje, 80 subvencioniranih ležišč bo namenjenih za sprejem novih študentov, 78 ležišč pa tujim študentom v prvem letniku, so navedli za STA. Pisarna za študentske domove na Primorskem sodeluje tudi z drugimi ponudniki. V dijaških in študentskih domovih, ki niso v lasti Univerze na Primorskem, bo na voljo 166 ležišč za podaljšanje in 188 za sprejem novih študentov. Skupno bo v javnih in zasebnih študentskih in dijaških domovih nameščenih 875 študentov, od teh se jih bo prvič vselilo 346.

Investicije v nove študentske domove zahtevajo visoke finančne vložke in veliko časa za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Po navedbah primorskih študentskih domov se pristojno ministrstvo zaveda nujnosti povečanja teh kapacitet na slovenski obali, univerza pa z ministrstvom ves čas išče možnosti za dodatne kapacitete.

Kljub pogajanju za večanje kapacitet pa so so na redni seji upravnega odbora Univerze na Primorskem predlagali podražitev cen bivanja v študentskih domovih za 0,9 odstotka glede na sedaj veljavne cene. Cena za ležišče v študentskih domovih v lasti Univerze na Primorskem bo skupaj z najemnino in stroški znašala 124,80 evra na mesec. Razpon cen po ceniku bo od najnižje 98,02 evra v manjših triposteljnih sobah, do 151,94 evra v enoposteljnih sobah.

MSS opozarja na vpliv pomanjkanja študentskih namestitev na položaj mladih

Stanovanjska problematika mladih v Ljubljani in Mariboru je pereča tematika tudi za Mladinski svet Slovenije (MSS). Za STA so poudarili, da je v Ljubljani situacija najbolj kritična. Po njihovih podatkih se povprečna višina najemnine za sobo v Ljubljani giblje med 300 in 400 evri, za garsonjere ali manjša stanovanja pa je pogosto treba odšteti med 650 in 700 evri, kar predstavlja veliko finančno breme za študente, ki so pogosto brez stabilnega dohodka.

MSS že več let opozarja na vpliv pomanjkanja študentskih namestitev na socialno-ekonomski položaj mladih. Po njihovih ocenah bi morala država zagotoviti vsaj 10.000 dodatnih postelj, da bi ustrezno naslovila stanovanjsko stisko študentov. Poleg tega MSS izpostavlja tudi potrebo po izboljšanju kakovosti obstoječih študentskih domov, saj so mnogi v slabem stanju. Prepričani so, da bi morale vlada in lokalne skupnosti več vlagati v prenovo in vzdrževanje domov ter v razvoj alternativnih oblik stanovanj za mlade, kot so subvencionirana stanovanja in stanovanjske zadruge, namenjene študentom.

Podatki MSS kažejo, da stanovanjska problematika pomembno vpliva na življenjski standard mladih, saj se ti zaradi visokih najemnin in pomanjkanja stanovanj v študentskih domovih soočajo s finančnimi težavami, kar vpliva na njihovo zaključevanje študija in uspešen prehod k zaposlitvi.

Predstavniki MSS so se v sredo sestali s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki jim je zagotovil, da mladi ostajajo prioriteta vlade, kar se kaže skozi številne ukrepe, ki so jim bili predstavljeni in jih je vlada že izvedla, pri čemer je izpostavil predvsem načrtovana povečana sredstva za reševanje stanovanjske problematike, so spomnili na MSS.