Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je policiji zaradi suma nameravane storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika naznanila trzinsko družbo GaiaCell, d. o. o., ki trenutno hrani več kot 4000 vzorcev človeškega tkiva in celic (ČTC) propadle družbe Biobanka.

GaiaCell, ki jo vodi Gordana Živčec Kalan, bolj znana kot nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je namreč 31. julija zagrozila, da bo zaradi visokih stroškov hrambe vzorcev Biobanke z 18. avgustom, torej danes, ustavila dovod tekočega dušika za hlajenje vzorcev.

Razumljivo je napoved vznemirila starše, ki so v preteklosti Biobanki zaupali vzorce popkovnične krvi in popkovnice ter zobne pulpe in družbi, ki je šla v stečaj, plačali tudi po več kot 4000 evrov za 20 let hrambe. Napoved je razburila tudi JAZMP, ki se z GaiaCell že dalj časa prereka glede odgovornosti za hrambo dragocenih vzorcev.

Agencija se je odzvala s prijavo družbe policiji, ki trenutno, tako so nam sporočili s Policijske uprave Ljubljana, še preverja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Medtem so pri Živčec Kalanovi zaradi prijave na policijo prst uperili v Nino Švajger, pravnico in inšpektorico JAZMP, jo obtožili, da si je izmislila kazensko odgovornost GaiaCell, očitajo ji tudi malomarnost in krivo ovadbo. 

Pričakovati je bilo celo, da bi lahko danes zjutraj pred sedež družbe GaiaCell v Trzinu prišli policisti in osebju podjetja preprečili odklop dušika, a je bil nato v četrtek dosežen dogovor, da bo GaiaCell  zagotavljala dušik vsaj do 25.8.2025, ko se bo presojala realnost izvršitve odločbe JAZMP glede sklenitve sporazuma o nadomestnem shranjevanju vzorcev.  

Tekoči dušik za hlajenje vzorcev naj bi bil največji strošek pri hrambi vzorcev – GaiaCell trdi, da je samo v zadnjih dveh mesecih zanj morala plačati 14 tisoč evrov, dosedanje stroške hrambe vzorcev pa ocenjuje na 140 tisoč evrov. Družba ves čas pravi, da za vzorce skrbi iz izključno etičnih razlogov.

A dejstvo je, da je GaiaCell v skoraj vseh ozirih naslednica propadle Biobanke: ustanovljena je bila lani, ko je prevzela premoženje (prostore in opremo) propadlega podjetja, vključno z vzorci, pa tudi nekdanje zaposlene, na čelu z ustanoviteljem in nekdanjim strokovnim direktorjem Biobanke Miomirjem Kneževićem.

Skoraj v vsem, razen v imenu in odgovorni osebi, gre torej za isto firmo, a kljub temu GaiaCell vztraja, da ni pravna naslednica Biobanke in da s prevzemom lastnine in osebja podjetja ni prevzela njegovih obveznosti. Je pa staršem, zaskrbljenim za usodo njihovih vzorcev, prijazno ponudila, da jih lahko uradno prenesejo v hrambo v podjetju GaiaCell. Seveda ne zastonj, še okoli 20 evrov na mesec bi jih stala hramba.

Starši so razumljivo besni, čutijo se hkrati ogoljufane in izsiljevane. Možnost dobiti nazaj denar, ki so ga za hrambo že plačali Biobanki, je praktično nična, saj so različni upniki v stečajnem postopku prijavili za kar 45,2 milijona evrov terjatev. Zanimivo, v GaiaCell trdijo, da se jim številni starši zahvaljujejo, ker so prevzeli skrb za vzorce, in celo »predlagajo nadaljevanje shranjevanja pri nas tudi na podlagi te pozitivne izkušnje z naše strani«.

Vsi starši vsekakor ne delijo takega rožnatega pogleda na GaiaCell. Še posebej so jezni na direktorico Živčec Kalanovo, ki se v tej zgodbi najpogosteje oglaša z zahtevami, naj njeni družbi nekdo plača za hrambo vzorcev, in grožnjami, da bo odklopila dušik.