Bine Kordež: Z vrha menedžerske piramide za rešetke na Dobu

Na Dobu bo Kordež prestajal zaporno kazen šest let in pet mesecev zaradi ponarejanja listin in zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega središča Primskovo. Kazen mu je naložilo višje sodišče, potem ko se je pritožil zaradi petih let, ki mu jih je sprva prisodilo ljubljansko okrožno sodišče.

Finančnik iz Krope je bil še leta 2007 prav na vrhu slovenske menedžerske piramide. S sodelavci se je lotil menedžerskega odkupa Merkurja, tedaj še enega bolj perspektivnih slovenskih podjetij, Združenje Manager pa ga je celo razglasilo za menedžerja leta. Sam se je imel za poslovneža, ki je nagnjen k tveganju – v primeru neuspeha je grozil zlom družbe s pet tisoč zaposlenimi, a nagrada je bila prelepa, da bi se ji lahko odpovedal. Okoli pol milijarde evrov je bila leta 2007 vrednost Merkurja, in kdor »ne riskira, ne profitira«, so menili Kordež in sodelavci, ki so videli, da njihovi menedžerski kolegi podobno lastninijo največja slovenska podjetja. Ko je Janševa vlada skušala ustaviti val menedžerskih prevzemov, je branil svoj osebni interes z napadom na vlado, ki naj bi ogrožala nacionalni interes.

Njegov projekt odkupa z najemanjem vedno novih kreditov, ki bi jih krila vzporedna stalna rast podjetja, je propadel že naslednje leto, ko je kriza načela Merkurjeve prihodke in ustavila načrtovano rast podjetja. Tega so s preprodajanjem nepremičnin družbe še bolj izčrpavali Kordež in kolegi. Sredi leta 2010, niti tri leta po začetku posla stoletja, je moral Kordež neslavno zapustiti tedaj že propadajoči Merkur v hudih likvidnostnih težavah. Zavračal je krivdo za nastale razmere, jadikoval je nad krizo in vztrajal, da ni počel nič nezakonitega.

Z njim se ni strinjalo sodstvo, ki se je Kordeža in sodelavcev lotilo zaradi preprodajanja trgovskega centra Primskovo, pri čemer je bil Merkur oškodovan za devet milijonov evrov. Le ena od mahinacij, s katerimi so skušali Kordež in drugi, vpleteni v prevzem, priti do denarja, da bi poplačali banke upnice. Lani jeseni je sodišče Kordeža spoznalo za krivega, junija letos je postala sodba pravnomočna in gorenjski tajkun je moral za zapahe. Za seboj je pustil nekoč cvetoče podjetje, ki se zaradi pohlepa šefov ni bilo sposobno spoprijeti s krizo in se verjetno nikoli ne bo vrnilo na raven iz leta 2007, njegova prihodnost pa je odvisna od dobre volje bank.

Izjave o Binetu Kordežu

Kolumnist Financ Stanislav Kovač je 13. junija letos v Financah Kordeža označil za zanič menedžerja: »Da je bil dobitnik menedžerske nagrade za leto 2007 v resnici zanič menedžer, ki je v dolgoletnem obdobju debelih krav pred 2007. svoje podjetje močno zadolžil, namesto da bi ga kot dober gospodar razdolžil in pripravil na hude čase suhih krav, jasno kažejo tudi podatki iz grafa o zadolženosti (finančni vzvod) Merkurja in slovenskega gospodarstva.«

Novinarka Dela Mija Repovž je 30. januarja 2010 v Sobotni prilogi pohvalila odlike Bineta Kordeža: »Kordež, bister, slok, v tesni obleki, ima dve redki odliki: pogosto razmišlja proti glavnemu toku in to si upa tudi glasno povedati. Njegove ekonomske analize, ki jih ob prelomnih ekonomskih odločitvah oblasti objavlja v dnevnem tisku, so zato sveže, temeljijo pa na podatkih in njegovih izračunih. Znotraj tega se, za delodajalca nenavadno, dosledno postavlja na stran socialno šibkejših.«

Dejan Turk, predsednik Združenja Manager, je septembra 2011 v Playboyu obrazložil nagrado menedžer leta, ki jo je njegovo združenje Kordežu podelilo leta 2007: »Pri nagradi, ki jo je dobil gospod Kordež, je pač tako, da takrat ni bilo vse jasno, kot je danes. On je vodil uspešno podjetje, menedžerski odkupi so bili takrat popularnejši, kot so danes, poleg tega so mu banke zagotovile denar, da je lahko to naredil. Položaj, v katerem se je znašel pozneje, ne potrjuje upravičenosti nagrade, ampak ko se je o nagradi presojalo, je izpolnjeval vse kriterije.«