Tretja Janševa vlada tako (še) ne bo padla, da bi šli na predčasne volitve. V državnem zboru bodo padale le težke besede o vojnem dobičkarstvu in organiziranem kriminalu zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupih zaščitne opreme v času epidemije novega koronavirusa.
Čeprav bo Počivalšek obstal na ministrski funkciji, pa sta tako SMC kot vlada zaradi afere z dobavami mask in ventilatorjev že plačali visoko politično ceno. Opozicijskim strankam je ob izdatni pomoči Ivana Galeta, žvižgača iz državnih blagovnih rezerv, in oddaje Tarča na nacionalni televiziji, prav s to tematiko uspelo na svojo stran dobiti velik del javnosti, kar se odraža v padanju podpore vladi in petkovih množičnih protestih kolesarjev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi (SJM FDV) naj bi se podpora prvi opozicijski stranki LMŠ celo že izenačila z SDS. Na drugi strani pa zaupanje v Počivalškovo SMC ostaja na psu pod mejo enega odstotka.
V aferi z dobavami zaščitne opreme še vedno ni povsem jasno niti to, koliko denarja je in bo še šlo v te namene. Navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bo porabljenih kar 200 milijonov evrov (za primerjavo na sosednjem Hrvaškem pa le 50 milijonov, kjer v nasprotju s Slovenijo naročila niso šla prek posrednikov, ampak neposredno), je minister Počivalšek v intervjuju za prejšnjo številko Reporterja zavrnil, saj da je naša država za zaščitno in medicinsko opremo do zdaj porabila 42,2 milijona evrov. Ivan Gale, ki se je minuli petek vrnil v službo, pa pravi, da je aktualnih pogodb trenutno za približno 90 milijonov evrov, od tega je bila do zdaj realizirana približno polovica.
Če bosta računsko sodišče in/ali NPU v naslednjih mesecih afero maske res preiskala do konca in potrdila sume oškodovanj javnega denarja, bi to lahko povzročilo velik potres na političnem prizorišču.
Pravega odgovora, kdo in za koliko se je pri dobavah okoristil ter po čigavi zaslugi, še nekaj časa ne bo dala niti parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je namesto opozicije ustanovila kar koalicija, če ga sploh bo. Domnevno spornim poslom lahko pridejo do dna le za to pristojni organi: računsko sodišče in NPU, kjer bodo gotovo preverjali, ali gre sled odgovornosti vse do premierja Janeza Janše in ali so glavnim akterjem res v žep padle več kot desetmilijonske provizije, kot trdi Gale, ki ga ob vsem tem javnem rompompomu veseli, da se pogodbe krčijo in cene nižajo ter da je s tem država posledično prihranila par deset milijonov evrov.
Pa bo resnica res kdaj prišla na dan? Bo tokrat drugače, kot je bilo ob drugih velikih aferah, ki so zadnja tri desetletja pretresala Slovenijo? Spomnimo le na naslovno zgodbo aktualnega Reporterja – na eno največjih korupcijskih afer TEŠ 6, ki še vedno ni dobila sodnega epiloga. Skoraj desetletje je minilo, da je bila na sodišče vložena obtožnica, primer pa bo zastaral leta 2028. Prav lahko se zgodi, da na koncu ne bo treba nikomur za rešetke ali da bi obtoženim pobrali premoženje, ker so državno družbo TEŠ s kaznivimi dejanji oškodovali za dobrih 250 milijonov evrov. Ali pa drug primer: trgovina z orožjem po osamosvojitvi Slovenije, ki se v imenu »višjih interesov« tudi ni nikoli razčistila do konca in še naprej ostaja priročna tema za politična obračunavanja. Bomo podobni zgodbi priča tudi zdaj pri koronaaferi z zaščitnimi maskami in ventilatorji?
Špekulirajmo, da bo tokrat drugače. Če bosta računsko sodišče in/ali NPU v naslednjih mesecih afero res preiskala do konca in potrdila sume oškodovanj javnega denarja, bi to lahko povzročilo velik potres na političnem prizorišču. Ponovila bi se zgodba z začetka leta 2013, ko so v javnost prišla poročila KPK o premoženjskem stanju tedanjih predsednikov parlamentarnih političnih strank. Koalicija bi razpadla, sledila bi konstruktivna nezaupnica ali odstop predsednika vlade, dobili bi novega mandatarja ali šli na predčasne volitve. Če pa računsko sodišče in NPU ne bosta ugotovila večjih kršitev, bi opozicija ostala brez glavnega orožja, vlada pa bi bila še naprej trdno v sedlu.
Če se ne bo zgodilo ne eno ne drugo, da pristojni organi svojega dela ne bodo opravili v doglednem času, bi lahko afera počasi razvodenela. Po koroni bodo v ospredje slej ko prej prišle druge teme, večji problemi, ki bodo še bolj usodno zarezali v življenja ljudi. Z gospodarsko recesijo prihaja tudi globoka socialna kriza, ki bo šele pokazala zobe po izteku državnih pomoči. Težki časi, ki sledijo, ne bodo problem samo za koalicijo, pač pa tudi za opozicijo, ki bo morala pokazati še kaj več kot zgolj nasprotovanje vladi. Volivcem bodo morali ponuditi prepričljivo alternativo, morda še en nov obraz.
