Po besedah ministra Bešiča Loredana so na ministrstvu v dveh mesecih pripravili analizo opravljenih zdravstvenih storitev v letih 2020 in 2021. Po njegovih besedah analiza potrjuje, kar je bilo znano že prej - da so čakalne vrste rak rana slovenskega zdravstva. Kot je dejal, ga je najbolj presenetilo število napak v informacijskem sistemu in da imajo posamezniki več napotnic za iste storitve.
Izvedena analiza je, kot je dejal, pokazala vpliv epidemije covida-19 na izvajanje opravljenih storitev. Med drugim se je nanašala na dostopnost do zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, pa tudi na izvajanje preventivnih presejalnih programov Dora, Zora in Svit. Pregledali so tudi, v kolikšnem delu so izpadali programi referenčnih ambulant.
Preverili so tudi, koliko je bilo v času epidemije na novo odkritih nekaterih kroničnih bolezni, kolikšen je bil izpad na področju programov za duševno zdravje in koliko je bilo nasploh manjše število izdanih napotnic za zdravstvene storitve.
V luči reševanja težav so na ministrstvu za zdravje imenovali strokovno skupino za spopad s čakalnimi seznami, ki jo bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Z iskanjem rešitev se bo ukvarjala tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenke Kolar, ki je pojasnila, da podatke o čakalnih dobah pridobivajo prek sistema eZdravje, drug vir pa so informacijski sistemi posameznih bolnišnic.
V čakalnih seznamih je po njenih besedah veliko odstopanj in napak, na kontrolni ortopedski pregled pacient glede na podatke denimo čaka -1676 dni. Napovedala je, da bodo podatke najprej prečistili in skušali ugotovili, koliko ljudi čaka za določen poseg in pri katerem izvajalcu. Napake bodo odpravili tudi v sodelovanju z razširjenimi kolegiji zdravstvene stroke.
Del odgovornosti za trenutno stanje nosijo tudi ljudje, je poudarila, saj se občasno ne udeležijo posegov, na katere so naročeni, s tem pa preprečijo, da bi izvajalec poseg opravil pri drugem čakajočem. Prav tako se v nekaterih zdravstvenih ustanovah pacienti denimo v poletnem času zaradi dopustov ne želijo operirati, kar vodi v daljše čakalne dobe. "Veliko napotnic je izdanih na zalogo na zahtevo pacientov, ki tako gotovo nosijo določeno odgovornost, da je stanje tako, kot je," je dejala.
Ob tem je opozorila na nepravilnost, ko nekateri posamezniki na enake storitve čakajo pri različnih izvajalcih. Ker čakajo dvakrat ali trikrat, ni mogoče ugotoviti, kakšno je resnično stanje čakalnih vrst.
Na vprašanje, ali je smiselno s prstom kazati na paciente, ki zaradi dolgih čakalnih vrst iščejo različne poti do rešitve svojega zdravstvenega stanja, je Bešič Loredan odgovoril, da s prstom ne želijo kazati na nikogar, da pa ni prav, če bolniki ne sporočijo, da jih na poseg ne bo.
V. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je pojasnil, da bodo na uradu skrbeli za nadzor čakalnih seznamov. V ta namen bodo spremenili oz. dopolnili pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov.
Ob tem je pojasnil, da bodo v septembru določeno število zdravstvenih inšpektorjev z zdravstvenega inšpektorata premestili na omenjeni urad, tako pa bo urad lahko kršitelje na področju čakalnih seznamov lahko tudi sankcioniral.
Kolarjeva je pojasnila, da bodo pri iskanju rešitev med drugim izkoristili tudi vse rešitve, ki so jih zbrali in pripravili predhodniki na ministrstvu. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje bodo posredovali navodila za čiščenje in odpravo nepravilnosti trenutnih čakalnih seznamov. Bešič Loredan je pojasnil, da bodo s sistemom eZdravje po novem namesto NIJZ po novem upravljali na ministrstvu, nad bazo podatkov sistema pa bo še vedno bdel NIJZ.
Kot je spomnil, na ministrstvu že izvajajo v začetku julija sprejet akcijski načrt. Načrt vsebuje aktivnosti za izboljšanje izmenjave podatkov v sistemu eNaročanje, ki bo osnova za vodenje čakalnih seznamov in skrajševanje čakalnih dob. Decembra bodo začeli s pripravo strategije za skrajševanje čakalnih dob, so takrat sporočili z ministrstva.
Glede na podatke se po besedah ministra ugotovili, da bodo morali izvajanje zdravstvenih storitev v prihodnjih letih bistveno bolj okrepiti v primerjavi z letom 2019, ko se epidemija covida-19 še ni začela: "Tako bomo zagotovili to, kar je naša naloga - dostopnost vseh skupin do zdravstvenega sistema."
Urediti želijo tudi rehabilitacijo bolnikov s t. i. dolgim covidom-19, torej z dolgotrajnejšimi zdravstvenimi težavami po prebolelem koronavirusu. Če je ne bodo naslovili prej, bodo rehabilitacijo umestili v splošni dogovor za zdravstvo za prihodnje leto.