V današnji javni predstavitvi v predsedniški palači je Bervar Sternad poudarila, da so jo pri pripravi strategije in vizije dela komisije vodili podatki o zaznavanju korupcije v državi. Spomnila je na raziskavo Eurobarometra iz leta 2024. Ta kaže, da kar 95 odstotkov anketirancev v Sloveniji meni, da je korupcija v državi razširjena, povprečje Evropske unije pa je 68 odstotkov, je opozorila.

"V državi, v kateri je razširjena korupcija, tudi človekovih pravic ni," je opozorila. Posledice korupcije namreč lahko po njenih besedah občutimo vsi, bodisi da posamezniki nimajo enakega dostopa do zdravstvenih ali do drugih socialnih storitev, da se sredstva namesto v gradnjo šol, vrtcev in bolnic pretakajo v zasebne žepe, je naštela.

Ocenjuje, da je komisija v dobri kondiciji, a hkrati vidi možnosti za nadgradnjo in razvoj. Med drugim se zavzema za nadaljnjo krepitev normativnega okvira komisije, saj se večkrat sliši, da je komisija brezzobi tiger, "kar do neke mere vendarle drži," ugotavlja.

Ob preventivi je izpostavila tudi nadzorno funkcijo komisije. Kot je dejala, se zavzema za vzpostavitev načina dela, ki ga je poimenovala sodelovalni nadzor. "Torej, da se veliki projekti, pomembna zakonodaja, strategije pričnejo s sodelovanjem s komisijo za preprečevanje korupcije, kjer se že na na začetku ocenjuje tveganja, spremlja razvoj projektov in zakonodaje in sproti odpravlja morebitne morebitna tveganja in naslavlja izzive," je izpostavila.

Med cilji svoje strategije dela je med drugim izpostavila krepitev dela na področju digitalnih tehnologij. Na tem področju je po njenem mnenju še veliko možnosti za nadgradnjo, cilj pa je, da državljani, javnost in mediji dostopajo do vseh podatkov o delu komisije in hkrati sami lažje poročajo komisiji.

Prostor za nadgradnjo vidi tudi na področju zaščite prijaviteljev. Kot ugotavlja, je namreč število zaščitenih prijaviteljev še relativno nizko, to pa je področje, ki ga je treba spodbujati. "Namreč to, da se posamezniki tudi čutijo dolžne in dovolj zaščitene, da prijavijo, je eno ključnih področij delovanja komisije," izpostavlja.

V predstavitvi se je dotaknila tudi področja javnega naročanja in upravljanja javnega premoženja. Na tem področju je po njenem mnenju veliko vrzeli in tveganj, ki jih je treba nasloviti in odpravljati, tudi skozi normativne spremembe. Med pomembnejšimi področji pa je izpostavila tudi področje zdravstva in infrastrukture.

Na vprašanje, kako se zoperstaviti politizaciji komisije, kadar se v postopkih znajdejo politiki, Bervar Sternad odgovarja, da mora komisija delovati strokovno in se izogibati vsakršnemu videzu pristranskosti. Je pa tudi odgovornost politike, da do delovanja komisije zavzame primerna stališča in spoštuje njene odločitve, opozarja.

"Ko bo ta razmejitev in medsebojno oziroma spoštovanje institucij boljše, bo tudi pritisk politike manjši oziroma upam, da ga ne bo," je opozorila.

Bervar Sternad je univerzitetna diplomirana pravnica, z dobrim poznavanjem ustavnega, upravnega, kazenskega in mednarodnega prava, so zapisali v uradu predsednice republike. Od leta 2004 vodi PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Njeno strokovno delo je osredotočeno na vladavino prava, temeljne pravice, transparentnost in odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Začetki njenega delovanja segajo na področje brezplačne pravne pomoči, ki jo je prek svetovanj in zastopanj v okviru PIC nudila osebam s posebnimi potrebami, ranljivim posameznikom in skupinam. PIC je bil tudi eden od organizatorjev kampanje referenduma o vodah, v času največje zdravstvene krize pa je skupaj z več nevladnimi organizacijami ustanovil Pravno mrežo za varstvo demokracije.

Je članica medresorske komisije za človekove pravice ter drugih svetovalnih in delovnih teles vlade. Sistematično se ukvarja s spremljanjem skladnosti zakonodaje in njene dejanske uporabe v praksi, aktivno sodeluje tudi v zakonodajnih postopkih in zagovorniških procesih, kjer si prizadeva za krepitev integritete javnih institucij, so navedli v uradu predsednice. Kot nacionalna poročevalka in pravna strokovnjakinja je sodelovala v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji.

Za svoje prispevke je leta 2023 prejela priznanje predsednice republike, leta 2022 pa je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije tudi prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljujeje Evropski parlament.

Bervar Sternad je bila tudi predsedničina favoritka za varuhinjo človekovih pravic, a ji zanjo ni uspelo pridobiti zadostne podpore 60 poslanskih glasov.