Beovićeva: Drugi val epidemije poleti manj verjeten, lahko pa se pojavi jeseni ali pozimi

"Glede na trenutno epidemiološko stanje in glede na to, da se ljudje poleti družimo bolj na prostem, ni šol in tovrstnega združevanja, je realno pričakovati, da ne bomo doživeli takoj novega epidemičnega vala," je v pogovoru za STA povedala infektologinja Beovićeva z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

A že jeseni se bo položaj spremenil. Šole in fakultete se bodo vnovič odprle, ljudje pa se bodo v hladnem obdobju leta bolj zadrževali v zaprtih prostorih. To so pogoji, v katerih se respiratorni virusi tudi sicer bolje prenašajo, je pojasnila.

Drugi val je po njenih besedah realna možnost, ker virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv. "Tudi za tistih nekaj odstotkov ljudi v Sloveniji, ki so bolezen preboleli, se še ne ve, ali so odporni proti novi okužbi," je opozorila.

Tako je po besedah Beovićeve "možen kakršen koli novi val, tudi ogromen". Hkrati se tudi mikroorganizmi spreminjajo. "To je lahko zelo špekulativno. Obstaja možnost, da postane virus bolj nevaren, se bolj prenaša in povzroča hujše bolezni. Ali pa gre v obratno smer. Eno in drugo je možno, oboje poznamo pri različnih mikroorganizmih, ki krožijo ves čas," je pojasnila.

Ravno zato se je treba osredotočiti na tiste dejavnike, ki bodo določili potek drugega vala, na katere lahko sami vplivamo, pravi.

Zato se je treba v vmesnem času dobro pripraviti - poleti mora potekati intenzivna mikrobiološka diagnostika in treba je testirati vsak sum na okužbo, tudi tiste s simptomi, ki niso zelo značilni za covid-19, recimo otroke z drisko. Na ta način je možno omejevanje kontaktov prek epidemiološke službe, s čimer se lahko preprečijo večji izbruhi in odloži prihod drugega vala epidemije.

Pripraviti se mora zdravstveni sistem. V UKC Ljubljana se po njenih navedbah že usposabljajo mladi zdravniki in medicinske sestre za delo z najtežje bolnimi, podobno se organizira za celotno Slovenijo. Problem namreč ni več število ventilatorjev, ampak osebja, ki jih zna upravljati. Tudi v prihodnje bodo bolnike najprej sprejemali le na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, ob večjem številu dodatne tri bolnišnice, to so UKC Maribor, klinika Golnik in Splošna bolnišnica Celje, in nato po potrebi tudi druge.

V zdravstvu se predvsem bojijo hkratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo. "Pri nas je bila v prvem valu smrtnost majhna - razen pri bolnikih v visoki starosti - ravno zato, ker je bil vsak bolnik deležen vsega, kar je bilo možno. Če se nam bo zgodila kombinacija z gripo, kot je bilo v Italiji, bodo razmere slabše. Ob večjem številu bolnikov kakovost obravnave pade, saj na taki ravni ni izvedljiva," je dejala.

Deloma bi lahko to preprečili z bolj množičnim cepljenjem proti gripi. Cepivo proti gripi je po njenih besedah razmeroma slabo, a vendarle zmanjša potrebo po hospitalizaciji in smrtnost.

Tudi v domovih za starejše je treba nadaljevati z določenimi ukrepi, da se virus ne bo širil, po drugi strani pa omogočiti ljudem normalno življenje, je povedala. "To je težko, veliko se pogovarjamo in skušamo najti pot, ki bo življenjska, sprejemljiva in varna."

Ko in če pride do drugega vala epidemije, pa je po njenih besedah treba narediti vse, da se ne bo znova "zaprla" država oz. ugasnilo javno življenje, pač pa bi po potrebi zapirali le "posamezne šole, tovarne, restavracije, skratka okolja, kjer se je prenos zgodil. Morda tudi kakšno lokalno skupnost, občino, sicer pa ne." Trdi, da se moramo naučiti živeti z virusom, dokler nimamo cepiva ali zdravila, ki bi bilo zelo učinkovito.

Ne le do drugega, pride lahko namreč tudi do nadaljnjih valov epidemije, sčasoma pa tudi do bolj sezonskega ponavljanja bolezni, ki je značilno za respiratorne viruse, pravi Beovićeva.

Konec meseca se resda končuje uradno razglašena epidemija, a to ne pomeni, da je bolezen dejansko za nami. "Imam zelo slab občutek, da so ljudje prepričani, da je epidemija za nami in da je zdaj vse po starem. Danes sem dvakrat dobila ponudbo, da se rokujem, in to od svojih kolegov, ki bi se morali dobro zavedati, da se tega ne dela več," je pristavila. Trenutno je možnost, da dobimo virus eden od drugega res majhna, a čim bo virusa več, "bo tudi stisk roke lahko problematičen".

S koncem meseca se bo po njenem mnenju ukinila strokovna skupina, ki jo vodi. "Politika nas je sorazmerno dobro poslušala. V začetku, dokler so bile stvari zelo napete, celo zelo dobro," je ocenila. Priznala pa, da je bilo pri sproščanju ukrepov "nekaj pogajanj, kaj ja in kaj ne". "Mi smo želeli biti sorazmerno konzervativni, predvsem smo želeli ustvariti stopenjsko sproščanje, da bi lahko sledili, kaj se dogaja. To smo v grobem dosegli," je dejala.

Z razglasitvijo konca epidemije je bila seznanjena. O njem sta se sicer dogovarjala služba vlade za zakonodajo in NIJZ. "Naš strokovni problem je bil, ali bomo lahko ohranili vse ukrepe kljub preklicu epidemije," je pojasnila, a dodala, da je po tistem, ko so to dilemo odpravili, do odločitve prišlo zelo na hitro. Tako na hitro, da se strokovna skupina ni imela časa sestati.

Sicer pa se namerava Beovićeva jeseni ponovno potegovati za mesto predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Prvi razpis je bil razveljavljen v času vrhunca epidemije, kar je bilo po njeni oceni razumljivo, četudi zdaj kaže, da bi bile volitve v maju pravzaprav možne. "Ko gledamo za nazaj, je bilo marsikaj tedaj pretirano," je priznala, a dodala, da je ravno to "pretiravanje" vzrok, da se je epidemija hitro umirila.