Bela kokainska sled slovenskih elit

Droben moški s temnimi očali in kratko pristriženimi brki se je prijazno nasmehnil, svoj potni list pa pospravil v usnjeno torbico. Za roko je prijel pet ali šest let starega sina, pomignil visokorasli temnolasi lepotici, naj mu sledi in poklical taksi. Z letališča Jožeta Pučnika so se odpeljali do hotela ob ljubljanski severni obvoznici. Moški, recimo mu Carlos, po izobrazbi kemik, premožni farmacevt iz Kolumbije, je v sobi pobrskal po črni knjižici in zavrtel šifrirano telefonsko številko z obrobja slovenske prestolnice. »Sem v hotelu,« je kratko dejal v angleščini.

Carlosa, ki je prek Frankfurta priletel na Brnik, je slovenska narkomafija najela, da s kemičnimi reakcijami spet pridobi kokain, ki so ga raztopljenega v različne predmete pretihotapili iz Južne Amerike. S terenskim vozilom z zatemnjenimi stekli ga bodo najprej prepeljali v Portorož, kjer bo žena s sinom uživala v soncu in na jahti slovenskega poslovneža, Kolumbijec, ki ima sicer plačo okoli 2300 evrov, pa bo v naslednjih dneh v lastnem potu dobro opremljenega kletnega laboratorija v nekaj kilometrov stran zaslužil še okoli 50 tisoč evrov. Če bo dobro opravil svoj posel, zagotovo ga bo, bo še služil na Balkanu. Tako nekako poteka zadeva s kokainom, ko razredčen pride na sončno stran Alp.

V TISKANI IZDAJI VEČ O POVEZAVAH MAFIJCEV S POLITIKO; O JUŽNOAMERIŠKIH ZVEZAH SLOVENSKEGA PODZEMLJA; O KURIRJIH Z DROGO, KI ZALAGAJO POMEMBNEŽE V PRESTOLNICI; O MAFIJSKIH OBRAČUNIH ZARADI MAMIL.