Kot je dejal, je presenečen zato, ker je bil prepričan, da bo višje sodišče upoštevalo utemeljene argumente obrambe. "Navedli smo vrsto vsebinskih razlogov, zaradi katerih bi moralo višje sodišče sodbo razveljaviti," meni Bavčar.
Po njegovih besedah postaja v Sloveniji danes pravosodje vse bolj tisto, ki razlaga, kaj je prav in kaj narobe v vodenju ekonomskih poslov. Kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja tako tolmači izjemno ekstenzivno in povsem svojevoljno.
Mnogi pravni in ustavni strokovnjaki po Bavčarjevih navedbah pravilno opozarjajo, da je podjetje iz sredstev vseh v obdobju družbene lastnine, prešel v sredstva posameznikov, družbenikov, v obdobju zasebne lastnine. To, tako Bavčar, ne pomeni, da lahko zasebniki delajo karkoli, še posebej ne smejo oškodovati tretjih.
"Pomeni pa, da v zasebna razmerja državni organi ne morejo posegati po uradni dolžnosti. V tem primeru pa so. In zato ni slučajno, da sodišče ni znalo pojasniti, kaj bi moral narediti nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, da ne bi zlorabil položaja. Ni slučajno, da ni upoštevalo izvedenca, ki je sploh prvič pojasnil, kaj pomeni trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in da gibanja delnic ni moč napovedati za naprej," je zapisal Bavčar.
Poudaril je še, da ni slučajno, da sodišče ni upoštevalo, da je v svojih poslih ravnal popolnoma poslovno običajno s trgovanjem preko bančnega računa, ampak je videlo zgolj priliv in se v razloge zanj sploh ni spuščalo.
In iz istih razlogov Pivovarna Laško po Bavčarjevih besedah vse do tedna dni pred sojenjem sploh ni trdila, da je oškodovana, pač pa nasprotno, da je zaslužila in šele s pritiski so jo pripravili, da se je postavila na stran tožilca, ob tem pa sploh ni znala pojasniti zakaj.
Obramba je po Bavčarjevih pojasnilih ves čas govorila tudi o procesnih kršitvah. Pri tem je izpostavil, da je tožilec Jože Kozina naročil davčni upravi, naj začne preiskavo proti njemu, ki je bila v bistvu kazenska preiskava, z njo pa so bile kršene njegove pravice zoper samoobtožbo.
Bavčar je še spomnil, da je Kozina skoraj v celoti sledil in prepisal ovadbo, ki jo je zoper njega vložil Zoran Janković. Zato ga odločitev višjega sodišča, dva dni pred volitvami, ne preseneča. "Žal moram ugotoviti, da sodišča v zadnjem času ne sledijo interesu prava, ampak sledijo političnemu in medijskemu linču," je še dejal Bavčar.
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sedemletno dosojeno zaporno kazen Bavčarju, po odločitvi višjih sodnikov pa bo moral vrniti dobrih 21 milijonov evrov.
Šrot: Še naprej se bom boril za pravico na vseh možnih institucijah
Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je danes v odzivu na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Istrabenz za STA zapisal, da se s sodbo ne bo nikoli sprijaznil in se bo še naprej boril za pravico na vseh možnih institucijah. Šrot je ponovno zatrdil, da ni storil očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Kot je dejal, sodba, ki se mu očita, da je naklepoma pridobil premoženjsko korist za nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega, katerega takrat sploh ni poznal, pri tem pa sam ni prejel nobene premoženjske koristi, je nelogična, neresnična, ne temelji na dokazih in je enostavno konstrukt.
"Obsojen sem za posel, ki ga nisem sam vodil in s katerim je Pivovarna Laško ustvarila dobiček v višini tri milijone evrov, od tega plačala davek, posel pa je tudi pregledala posebna revizija, ki ni ugotovila nepravilnosti," pravi Šrot.
Po njegovi oceni tako prvostopenjsko kot višje sodišče ni imelo nikakršnih argumentov oziroma dokazov za izrečeno sodbo. Kateri razlogi so vodili višje sodišče k taki odločitvi, pa Šrot ne želi ugibati, zagotovo po njegovem mnenju niso bili dejanski in pravni argumenti.
Višje sodišče v Ljubljani je za Šrota potrdilo dosojeno zaporno kazen pet let in deset mesecev. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je Šrota lani spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti.
Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov.
Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012.
Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Prav tako kot v prvem, je tudi v drugem sojenju na zatožno klop med drugim sedel Šrot.