Katalonski in slovenski prestolnici je skupno, da sta ju s svojimi arhitekturnimi deli zaznamovala arhitekta svetovnega slovesa, a so žal med njima bistvene razlike, ko gre za češčenje, slavospeve na eni in skrunitev, vandalizem na drugi strani.

Za Katalonce, Špance in svetovno osveščeno javnost je skrunitev vsakega najmanjšega dela arhitekta Antonia Gaudija nedopustna, žaljiva. Si lahko denimo sploh predstavljamo, če bi se nekdo nenadoma lotil barvnih mozaičnih mojstrovin Gaudija v Barceloni. Tak vandalizem bi se znašel na prvih straneh svetovnih časopisov. Kako se odzivamo, kadar gre za arhitekturo Jožeta Plečnika?

že dlje časa prisoten dokaz za nespoštljiv odnos do Plečnikovih del ni le uničenje Plečnikovega stadiona v Ljubljani, temveč tudi slabo vzdrževanje stavbe Akademskega kolegija, nekdanjega Baragovega semenišča v Ljubljani, ki je prav tako nastal po njegovih načrtih. Stavba s Festivalno dvorano, s prostori, v katerih deluje Slovensko mladinsko gledališče ter Pionirski dom, v njej je tudi študentski dom, je že vrsto let v dokaj klavrnem stanju.

Umazana fasada, dotrajani balkoni z balkonskimi vrati, odluščena bela barva na oknih, posamezne razpadajoče stopnice (stopnišče pred Pionirskim domom). A vse še vedno ne kazi stavbe toliko kot jo kazijo vsi novi dodatki ter s katerimi se sploh ne spoštuje zapuščina arhitekta Jožeta Plečnika. Komu mar, še najmanj očitno Zavodu za varovanje kulturne dediščine! Le kje so končala nekdanja vrata, skozi katera se je vstopalo v študentski dom?

Namesto njih so bila vgrajena dvokrilna, iz plastične mase narejena bela vhodna vrata. Tudi v delu stavbe, kjer je vhod v Slovensko mladinsko gledališče je nekdo s pomanjkanjem vsakršnega okusa dal vgraditi manjša bela, prav tako vpadajoča bela vrata.

Da bi popestrili res pusto fasado, se na njej v nizu vrstijo otroške poslikave. Če kdo misli, da je s tem vsaj nekoliko doprinesel k lepšemu izgledu nekoč sicer lepe in zanimive arhitekture Jožeta Plečnika, živi v hudi zmoti.

Kje so zaščitniki Plečnikovih del, ali res ničesar opazijo, ko se skoraj dobesedno pred njihovimi očmi skruni dela slovenskega arhitekta svetovnega slovesa. Zakaj že imamo potemtakem Plečnikov muzej in zakaj že tujim turistom iz vsega sveta predstavljamo slovensko prestolnico kot Plečnikovo Ljubljano?