Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, še vedno tišči glavo v pesek glede bančnega financiranja menedžerskih prevzemov. Čeprav so na centralni banki seznanjeni s podatki, da naj bi Nova ljubljanska banka čezmerno kreditirala prevzem Pivovarne Laško, še niso ukrepali. Problematična pa naj bi bila tudi večina posojil, ki sta jih NLB in NKBM odobravali za financiranje menedžerskih odkupov še nekaterih drugih slovenskih podjetij. Bomo zaradi tega na koncu morali z dokapitalizacijami vsi davkoplačevalci še enkrat sanirati obe največji banki?
Da je uprava NLB pomagala Pivovarni Laško pri spornih koncentracijah lastništva in da je bil nadzorni svet banke o tem obveščen šele pozneje, je že junija v intervjuju za Reporter povedal predsednik vlade Janez Janša. Naši viri so nam potrdili, da je Šrotu kreditno linijo v NLB pomagala organizirati mariborska Probanka. Pomembno vlogo pri tem naj bi imela prva nadzornica Dela Andrijana Starina Kosem, ki je pred leti celo sedela v nadzornem svetu NLB, ter člana uprava banke Andrej Hazabent in Slavko Jamnik. Višina odobrenih kreditov posameznim družbam, ki spadajo pod dežnik Pivovarne Laško, ostaja skrbno varovana bančna skrivnost. Podobno kot višina vseh posojil, ki so jih v zadnjih letih predvsem domače banke v državni lasti namenile drugim pravnim in fizičnim osebam za financiranje menedžerskih prevzemov. V javnosti v zvezi s tem že nekaj časa kroži številka 1,6 milijarde evrov. Za primerjavo – v devetdesetih je šlo za sanacijo obeh državnih bank NLB in NKBM okoli 2,5 milijarde tedanjih nemških mark.Napačna ocena kreditne izpostavljenosti
V zadnjih osmih letih je bilo v Sloveniji izpeljanih 27 menedžerskih prevzemov, nazadnje Lesnine, med največje pa gotovo sodi prikriti menedžerski odkup skupine Pivovarne Laško preko razvpitega poštnega predala Kolonel. Vrednost premoženja, ki si ga je s tem prigrabil Boško Šrot, naj bi znašala kar vrtoglave 1,5 milijarde evrov. Največje kredite, namenjene financiranju menedžerskega odkupa v skupini Pivovarna Laško, naj bi odobrila prav NLB, posojila pa naj ne bi bila ustrezno zavarovana. V NLB naj bi v nasprotju z bančnimi pravili ugotavljali kreditno izpostavljenost posameznih med seboj povezanih družb in ne, kot bi dejansko morali, skupine Pivovarna Laško v celoti. Večina kreditov naj bi bila zavarovana le z delnicami, ki so bile kupljene s temi bančnimi sredstvi.
V NLB so zelo skopi pri pojasnjevanju njihove vloge pri financiranju menedžerskih prevzemov. »Kot smo že večkrat povedali oziroma zapisali, poslov in poslovnih odnosov s strankami, naj bodo občani ali podjetja, v skladu z zakonodajo, bančnim kodeksom in dobro poslovno prakso, ne moremo in ne smemo komentirati. Vsi potekajo na osnovi bančnih predpisov in v skladu s sklepi organov upravljanja v banki.« K temu dodajajo le, da kljub zahtevnim razmeram na trgu rezultati poslovanja v prvih osmih mesecih kažejo, da NLB uspešno posluje, še posebno pa so zadovoljni s povečevanjem varčevanja, kar kaže na veliko zaupanje njihovih komitentov. V NLB niso želeli odgovoriti niti na splošna vprašanja – denimo o tem, koliko menedžerskih odkupov trenutno s posojili pomagajo financirati, koliko znaša skupna vrednost teh kreditov, še zlasti tistih, ki so bila odobrena v tem in prejšnjem letu. In naprej – kdo je bil v upravi NLB pooblaščen za odobravanje omenjenih posojil; ali sta bila res Hazabent in Jamnik. Odgovorili niso niti na vprašanje, kako bo sedanja finančna kriza vplivala na vračilo teh kreditov in ali bo zaradi tega potrebna nova dokapitalizacija banke, in če, v kolikšni višini.
VEČ V TISKANI IZDAJI
