Poslanci so minuli teden zaključili delo za prvo polletje, začele so se parlamentarne počitnice. Za Zorana Stevanovića in njegove parlamentarne »bandite«, če lahko uporabimo bolj literarno obarvano terminologijo, ne bi mogle priti ob primernejšem času. Stranki, ki si je neskromno nadela ime Resnica, gre namreč zaradi razkritja nepoštenosti v lastnih vrstah že pošteno za nohte in prekinitev političnega dogajanja za dober mesec je kot naročena.

Sleparije njihovega poslanca, čigar imena ne bomo niti omenjali, so prišle tako daleč, da je moral šef stranke najti vsaj približno kredibilen izgovor pred javnostjo in mediji, kaj bodo ukrenili kot stranka proti svojemu malopridnemu poslancu. Kajti nekaj bo treba prodati ljudem, sicer stranki grozi potop na vseh anketah.

Ker odstop za zdaj ne pride v poštev, saj bi to pomenilo nadomestne poslanske volitve, ki si jih Stevanović ne more privoščiti, mu ostane edino zavlačevanje. Češ bodite brez skrbi, tega lumpa, ki je bil izvoljen za poslanca na naši listi, bomo najstrožje kaznovali, verjetno mu izključitev iz stranke ne uide ... ampak o tem bodo odločali najvišji organi stranke takoj po dopustih oziroma koncu parlamentarnih počitnic.

Stranka, ki je v rekordnem času postala sinonim za politično korupcijo, gre najprej na dopust, potem pa se bo ukvarjala s svojimi problemi?!

Če ne bi šlo za resne očitke, celo sume kaznivih dejanj, bi to morda še razumeli, toda v konkretnem primeru imamo opravka z enim najbolj problematičnih poslancev v zgodovini slovenskega parlamentarizma, ki se je praktično zlagal o vsem, o čemer se je lahko, zdaj pa njegova lastna stranka iz petnih žil vleče izgovore, da se ji ne bi bilo treba že jutri lotiti gnilega jajca v svojih vrstah.

Strategija Stevanovićevih resnicoljubov ne bi mogla biti bolj očitna. Ampak že zaradi korektnosti je treba povedati, da je v danih okoliščinah tudi edino logična: Resnica mora zavlačevati vsaj do septembra, ko se končajo počitnice in se sestanejo organi stranke.

Šele tedaj bo izključitev problematičnega poslanca iz stranke lahko na dnevnem redu. In če bo potrebno – sploh zaradi javnosti in medijev –, se kazen lahko še postroži in se poslanca izključi tudi iz poslanske skupine.

V tem primeru bomo videli skrbno pripravljeno predstavo za javnost, v kateri bo Resnica čez noč izgubila poslanca (ki bo postal samostojni poslanec), vendar to ne bo v ničemer omajalo njenega parlamentarnega statusa in neformalne vloge koalicijske podpornice, saj bo imela vladna koalicija še vedno najmanj 47 zagotovljenih glasov. Toda to je za zdaj zgolj hipotetičen, tisti bolj črni scenarij, za katerega si Zoran Stevanović, ki se zdaj rad primerja s svojim hrvaškim soimenjakom Zoranom Milanovićem, želi, da se ne bi uresničil.

Če je čas Stevanovićev (edini) zaveznik, pa to ne velja za javnost, volivce in predvsem medije. Novinarji smo njegovi najhujši sovražniki, saj razkrivamo resnični obraz te institucionalizirane laži, ki je letos postala sopotnica slovenskega parlamentarizma.

Včasih se zdi, da smo sredi nočne more in da se je politična korupcija v Sloveniji v resnici šele začela.

In ker je napad najboljša obramba, se stopnjujejo osebni napadi, pritiski in grožnje na četrto vejo oblasti, s katero predsednik državnega zbora obračunava tudi na tako perfiden način, da ji odreka legitimnost. Češ kaj se greste, ali vas je kdo izvolil, ste se stehtali na volitvah?

Včasih se zdi, da smo sredi nočne more in da se je politična korupcija v Sloveniji v resnici šele začela. Ljudje niso neumni in predvsem dobro vedo, da je balkanizacija politike zadnje, kar potrebuje Slovenija.

Da gre država natanko v to smer, so posredno opazili celo tisti neodvisni srbski mediji, ki so se med Stevanovićevim obiskom Beograda zgrozili nad parkiranjem motorkade črnih limuzin predsednika slovenskega parlamenta na pločniku pred hotelom, kjer je prebival.

To pa je natanko tista balkanska mentaliteta, ki jo lahko človek opazuje od albanske Tirane do Kišinjeva, prestolnice Moldavije: nabildani tipi z debelimi zlatimi verižicami parkirajo svoje težke nemške avtomobile povsod, kjer mislijo, da lahko, pa »nikome ništa«, kot bi rekli Stevanovićevi srbski gostitelji.

Balkanizacije Slovenije seveda ne dokazujejo samo nepravilno parkirane črne limuzine in terenci z zatemnjenimi stekli, za katere prometni predpisi ne veljajo, ampak tudi zavlačevanje Stevanovićevih, ki morajo do sredine septembra zdržati tempo izmikanja neprijetnim vprašanjem.

Po 10. oktobru, natanko pol leta po tem, ko je bil konstituiran aktualni državni zbor (10. aprila), jim bo odleglo, kajti to pomeni, da v primeru odstopa poslanca (iz osebnih razlogov) ni treba več izvesti volitev nadomestnega poslanca, ampak njegov poslanski sedež pripade naslednjemu poslanskemu kandidatu na listi stranke.

Medtem ko se v medijih podirajo lažnive resnice, vladna ekipa po navodilih vrhovnega šefa uživa na počitnicah. Bi si Janez Janša lahko zaželel boljšega preusmerjevalca pozornosti, kot je Zoran Stevanović?

Resda ta hip odlično opravlja funkcijo trojanskega konja, saj vladni koaliciji omogoča mirne in brezskrbne poletne počitnice, da si nabere moči za jesen, ko so na sporedu lokalne volitve, vendar pa mora biti premierju vseeno jasno, da desna koalicija s takšnim »zunanjim pogodbenim partnerjem«, kakršen je Stevanović, nima prihodnosti. Kakšen scenarij preigrava v glavi premier na dopustu, da bi se ob prvi priliki rešil balkanskega mlinskega kamna?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.