V Ljubljani poteka avtokratsko vodenje, so prepričani v Zboru za Ljubljano. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik zbora Stane Granda, so z nekaj izjemami vse izboljšave osredotočene le na osrednji del mesta. To je podcenjujoče, žaljivo in krivično, je dejal Granda, ki je opozoril tudi na nespoštovanje kulturne dediščine v Ljubljani.
V Zboru za Ljubljano podpirajo prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev, vendar pa ob tem opozarjajo na nezadostno skrb za varstvo kulturne dediščine.Granda je danes izpostavil gradnje v središču Ljubljane, ki po njegovih besedah ogrožajo kulturno dediščino v prestolnici, tudi na območjih najpomembnejših arheoloških območij srednjega veka. Med zanj nesprejemljivimi posegi je omenil posege na območju Vodnikovega trga, gradnjo garaže na Kongresnem trgu, ki ogroža uršulinsko cerkev, in posege na območju Plečnikove tržnice.
V zboru opozarjajo tudi na "brezbrižno zadolževanje" v Ljubljani. Ob začetku mandata sedanjega župana Zorana Jankovića je dolg mesta znašal 39 milijonov evrov, ob koncu pa bo znašal predvidoma 160 milijonov evrov. To pomeni 760 evrov na Ljubljančana, medtem ko so občani ostalih slovenskih občin v povprečju zadolženi za 222 evrov, je še povedal Granda.
Predstavnik Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc pa je med drugim opozoril na podcenjujoč odnos mestne oblasti do Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter na slabe zdravstvene pogoje v prestolnici.