Ker se imenovanje Praprotnika ujema z njegovim preiskovanjem NLB, je opozoril na etični vidik, saj je imel izkušnje s ponudbami v času vodenja Banke Slovenije oziroma tik po njem, a je presodil, da sprejeti določene službe ne bi bilo primerno, čeprav predpisi tega niso izrecno prepovedovali. Arhar je tudi razočaran nad ravnanjem Komisije za preprečevanje korupcije, ki je pripravljalo poročila o NLB glede sodelovanja banke z družbo Korn Ferry. Čeprav so mu lani na pogovoru v KPK zagotovili, da bo končano v dveh mesecih, se to ni zgodilo. Poročilo je bilo objavljeno šele konec marca, tik pred odhodom vodstva KPK: »Za prejem poročila sem moral podpisati povratnico, še isti dan pa je bilo vse objavljeno. Kakšen pristop je to?«
Je torej zaradi Praprotnika odstopil s položaja prvega nadzornika NLB? Ne, odšel je, ker v nadzornem svetu (to je večkrat poizkušal) po inforamcijah Financ ni dobil podpore za odstavitev predsednika uprave Janka Medje. Zamenjati ga je želel že po razkritju sodelovanja med NLB in kadrovsko agencijo Korn Ferry, a je tudi Banka Slovenija zahtevala, da najde novega predsednika uprave, a mu ni uspelo. Medji se je dan pred odstopom Arharja v pogovoru z voditeljem Odmevom Slavkom Bobovnikom na široko smejalo in začuda je pred njim »zmrznil« tudi Bobovnik. Medja je med drugim imenoval za generalnega sekretarja NLB Jurija Giacomellija brez izkušenj v bančništvu – bil je direktor Financ in Dela. Tudi Praprotnik, novinar po izobrazbi, nima izkušenj v bančništvu – delal je za Delo in Dnevnik. Arhar se menda zadnje seje nadzornikov, ki je pohvalila delo uprave, sploh ni udeležil.
»Ni rešitve brez trojke ali Mednarodnega denarnega sklada. Morda govorim preveč - ampak ko gledam te številke, našo pot, kdo nas je vse prehitel v času krize ... Da, imamo izvoz, ampak ne moremo ga primerjati z našimi konkurenti na Madžarskem, Češkem ..., kjer so banke v tujih rokah, pa države funkcionirajo,« je dejal v dramatičnem nastopu pred poslanci in prst uperil na politiko vlade. Pričakoval je, da se bo po vstopu v OECD korporacijsko upravljanje, ta »nazaceljena rana, začelo urejati. »Pogovarjamo se o kozmetiki, vsebina pa ostaja nedotaknjena,« je povedal Arhar, ki se ni strinjal, da se politika vpleta v kadrovanje Praprotnika.
Franc Arhar je bil rojen leta 1948 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1971 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Potem ko je bil eden od direktorjev Banke LHB v Frankfurtu, je bil po vrnitvi v Slovenijo deset let guverner Banke Slovenije in devet let v vodstvu uprave banke UniCredit. Bil je neuspešni kandidat za predsednika države in ljubljanskega župana. Marca leta 2012 je bil imenovan za direktorja Združenja bank Slovenije. Za izjemne zasluge pri uvedbi in uveljavitvi slovenskega monetarnega sistema ob osamosvajanju je ob ob deseti obletnici osamosvojitve prejel zlati častni znak svobode.