Demokrati Anžeta Logarja so za delujoče javno zdravstvo, nagovarjajo volivce na obcestnih plakatih. Če bodo v novi vladi, bi lahko bil njihov minister za zdravje Tadej Ostrc.

Predsednik sveta stranke, sicer specialist stomatološke protetike in nekdanji državni sekretar pri odstopljenem ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu iz prve polovice mandata vlade Roberta Goloba.

Tadej Ostrc je v kampanji pred volitvami postal senca Anžeta Logarja in tudi vizualno mu je vse bolj podoben. Volivce nagovarja z obljubami, da bo poskrbel za delujoče javno zdravstvo.

Denarja je dovolj, problem je, ker sistem ne deluje, pravi. Demokrati bodo to rešili konkretno, skupaj s stroko, obljublja. Za vedno daljše čakalne vrste niso krivi zdravniki, sistem ne deluje, še dodaja.

Zdravniki hočejo delati, a zaradi odnosa vlade zapuščajo sistem, pravi. Program Demokratov na področju zdravstva na predvolilnih nastopih poleg Ostrca razlaga tudi Logar. Med drugim napoveduje digitalizacijo, uvedbo enotnega informacijskega sistema v zdravstvu.

Stomatolog Ostrc po Demokratih išče drugo priložnost v politiki, za kar ima za sedem milijard evrov razlogov, kolikor je težka letna blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Denarja je dovolj, samo sistem ne deluje, še enkrat ponovimo njegovo izjavo. Denarja je bilo dovolj tudi leta 2023, ko sta z Bešičem Loredanom »kraljevala« na ministrstvu za zdravje, ko je vlada z interventnim zakonom za skrajševanje čakalnih vrst namenila več kot 130 milijonov evrov.

Učinek na koncu pa je bil katastrofalen; ne samo, da se čakalne dobe niso skrajšale, na nekaterih segmentih so se celo podaljšale. Veliko milijonov evrov javnih sredstev je končalo v zasebnih klinikah in diagnostičnih centrih. Namesto krajših čakalnih vrst v javnem zdravstvu so zdravstveni baroni v svojih zasebnih klinikah beležili rekordne profite.

Tadej Ostrc je moral z ministrstva za zdravje oditi skupaj z Danijelom Bešičem Loredanom, zdaj pa se poskuša vrniti nazaj po Demokratih Anžeta Logarja. Stavi namreč na to, da imajo volivci spomin zlatih ribic.

Da bodo ljudje pozabili, kaj sta skupaj z Bešičem Loredanom počela na ministrstvu za zdravje. Ostrc poskuša zamolčati svojo politično preteklost, podobno kot to počne Anže Logar, ki je večino svoje politične kariere preživel v SDS in bil tam zadnja leta celo predsednik sveta stranke.

Politično prebarvani nekdanji državni sekretar si po takšnem fiasku s skrajševanjem čakalnih vrst ne zasluži druge politične priložnosti. Da Logarjevi Demokrati z Ostrcem v kampanji lovijo volivce s sloganom, da so za delujoče javno zdravstvo, pa je tudi politična perverzija prve vrste.

Še pred uradnim pričetkom volilne kampanje je Anže Logar s plakati prelepil vso Slovenijo. Koliko denarja, ki je bil pred leti namenjen skrajševanju čakalnih vrst, se je in se še bo prelilo k Demokratom?

Bomo sploh kdaj dobili odgovor na to vprašanje? Logarjevi tako razkošne kampanje najbrž ne morejo financirati samo s sredstvi, ki so jih »podedovali« od pridružene stranke Konkretno, ki je pred preimenovanjem nosila kratice (SMC) njenega ustanovitelja Mira Cerarja.

Lobi zasebnih zdravstvenih baronov, ki se brati v prostozidarskih ložah, naj bi na letošnjih volitvah stavil prav na Demokrate. Da bodo na koncu jeziček na politični tehtnici, ko se bo sestavljala prihodnja koalicija. Da bodo po morebitnem prevzemu oblasti v novi vladi v prvi vrsti zastopali njihove interese.

Sedem milijard evrov težka blagajna ZZZS ostaja največji predmet poželenja, da bi nekateri zasebni zdravstveni baroni, ki se vrsto let tam izdatno napajajo, »za zrezek ubili kravo«.

Javni zdravstveni denar nima barve, v politiki sploh ne, svoje lovke pa imajo prej omenjeni napeljane tako na politični desnici kot na levici.

Tudi v Gibanju Svoboda in tudi na ministrstvu za zdravje, pa naj bo tam kdorkoli minister. Na začetku mandata so Robertu Golobu »podtaknili« Bešiča Loredana, pred koncem pa jim je uspelo zablokirati novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predstavlja nekakšen finale zdravstvene reforme sedanje vlade.

Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Za blokado so poskrbeli največji, samooklicani borci za javno zdravstvo z nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom na čelu.

Z vložitvijo tožbe na vrhovno sodišče in dokler to ne odloči o referendumu o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, državni zbor prej omenjene novele zakona ne more obravnavati. Do volitev in do konca sedanjega sklica državnega zbora pa je samo še dober mesec.

Po 22. marcu se bodo politične karte delile na novo. Namesto delujočega javnega zdravstva, kot nam obljubljajo na predvolilnih plakatih, bi lahko bili v naslednjem mandatu priča koncu javnega zdravstva.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.