Vojna na Bližnjem vzhodu je zarezala v volilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, do katerih nas ločita samo še slaba dva tedna. Tudi pred štirimi leti je prišlo do agresije Rusije na Ukrajino, ki je v primerjavi z Iranom, ki so ga zdaj skupaj napadle ZDA in Izrael, precej bližje Sloveniji.

Začetek vojne v Ukrajini posebnega vpliva na volilno tekmo pri nas ni imel. Tedanjemu premierju Janezu Janši pot v Kijev doma na volitvah ni koristila, saj je Gibanje Svoboda SDS gladko premagalo. Spomladi 2026 je slika obrnjena na glavo.

Zdaj Robert Golob z organizacijo evakuacijskih letov rešuje ujete Slovence na vojnih območjih Bližnjega vzhoda, opozicija (tudi Janša) pa mu ob tem soli pamet: kaj vse bi naredili drugače in seveda bolje, če bi bili oni na oblasti.

Podobno je bilo tudi pred šestimi leti, prav tako marca, ko se je na začetku pandemije novega koronavirusa v Sloveniji zamenjala oblast. Tedaj brez (predčasnih) volitev, saj je po odstopu Marjana Šarca uspelo sestaviti novo koalicijo Janezu Janši.

Predsedniku SDS se ta politična poteza na rednih volitvah čez dve leti (aprila 2022) ni obrestovala. S časovne distance to danes priznava tudi sam, ko govori, da so se v času izbruha svetovne zdravstvene krize »žrtvovali za državo«.

Podobno kot leta 2012, ko je Janša kljub relativni zmagi Jankovićeve Pozitivne Slovenije sestavil svojo drugo vlado, da bi »reševal Slovenijo pred finančnim bankrotom«, a je bila ta bolj kratkega veka, saj mu je že po enem letu razpadla koalicija zaradi poročila KPK.

Tokrat bo drugače, se pred volitvami zaklinja Janša. Tokrat ne bo prevzel oblasti za vsako ceno, sedaj želi imeti trdno večino. Ne samo to, govori celo o ustavni večini (razuma), o 60 poslanskih glasovih v parlamentu, ki jih ni imela niti sedanja koalicija Svobode, SD in Levice.

Janša brez dvoma velja za najbolj izkušenega slovenskega politika, tudi na politični sceni je že zelo dolgo in se je v vseh teh letih (in že desetletjih) tudi iz svojih političnih napak, ki jih ni bilo malo, najbrž kaj naučil. Modri politiki običajno vedno preigrajo nekaj potez naprej.

Tudi po volilni nedelji, 22. marcu, bo prišel nov dan. Vnaprej je zato treba imeti pripravljene različne politične scenarije. Še posebej v situaciji, ko se napoveduje tesen volilni izid in ko je slaba dva tedna pred dnevom glasovanja praktično še vse odprto. Janša se tako po eni strani že pripravlja na scenarij, če mu ne bi uspelo sestaviti koalicije s trdno večino.

Zato govori, da nove vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno. Da bodo raje še malo počakali, da se trenutna oblast razgradi do konca. Ta scenarij vključuje predčasne volitve, ko bi SDS lahko (še bolj) politično triumfirala.

Po drugi strani pa se Janša že pripravlja na svojo četrto vlado in svoje volivce poziva, da naj ne nasedajo anketam javnega mnenja. Jih prepričuje, da razmerja med političnima blokoma v resnici niso tesna, da bo podobno kot nazadnje v ZDA v korist Trumpa prišlo do velike (zmagovite) razlike tudi pri nas za njegovo SDS.

V televizijski oddaji Pogovori o prihodnosti je tako že priznal, da mu gre pred tokratnimi volitvami vse po načrtu. Najbrž prav zato tudi posebej močno ne napada Anžeta Logarja, saj mu njegovi Demokrati lahko na koncu več prinesejo kot pa odnesejo; politični projekt Logar je namreč ključni element za novo desnosredinsko koalicijo 46 plus, da Janša lahko še v četrto sestavi vlado.

Kapitalski krogi, interesna omrežja, ki so odvisna od državnih poslov, pred temi volitvami stavijo prav na Logarjeve Demokrate, ki imajo vsaj po obcestnih plakatih sodeč zelo razkošno predvolilno kampanjo. Ker gre za novo stranko, je še kako na mestu vprašanje, od kod vse prihaja denar.

Prav ti kapitalski krogi naj bi po eni strani forsirali Anžeta Logarja, po drugi pa ustavljali Vladimirja Prebiliča. Da je bil slednji izločen iz predvolilnih soočenj na največji komercialni televiziji, najbrž tudi ni naključje. Odločilni del te umazane predvolilne igre je tudi politični inženiring, da bi namesto Prebiliča čim več glasov razočaranih volivcev Gibanja Svoboda pobral Logar in jih potem nesel k Janši.

V umazane politične obračune pred tokratnimi volitvami so bili po vzoru nekaterih kampanj iz tujine načrtno vključeni tudi spletni vplivneži, tudi taki s kriminalno preteklostjo, po družbenih omrežjih pa so konec minulega tedna zaokrožili tudi na skrivaj posneti pogovori, ki naj bi bili prirejeni s pomočjo programskih orodij umetne inteligence.

Znamenita »klet na Trstenjakovi« očitno dela s polno paro po preizkušenih metodah, ki so bile uvožene iz tujine, kjer so se jih v predvolilnih kampanjah v različnih državah posluževali politični populisti. Najbolj umazana kampanja gre vedno po anonimnih spletnih profilih, da se zakrijejo sledi do naročnikov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.