Anketa: komu bi se smejalo in kdo bi jokal, če bi bile volitve to nedeljo

Med političnimi strankami avgust ni prinesel sprememb. SDS je še vedno stranka, ki bi ji na državnozborskih volitvah svoj glas namenilo največ anketiranih, to je 23,1 odstotka (julija 23 odstotkov). Za vodilno vladno stranko Gibanje Svoboda bi glasovalo 17,1 odstotka (julija 16,1 odstotka). Sledi SD z 8,1 odstotka glasov (julija 8,3 odstotka).

Za NSi se je odločilo 5,9 odstotka vprašanih (julija enako), za stranko Levica pa 4,9 odstotka (julija 5,1 odstotka). Med zunajparlamentarnimi strankami izstopata Vesna - zelena stranka s 3,7 odstotka in SLS z 2,6 odstotka glasov.

Neopredeljenih je 28,4 odstotka sodelujočih (julija 32,7 odstotka). Da ne bi volil, je odgovorilo 4,7 odstotka vprašanih (julija trije odstotki). Da bi obkrožili kakšno drugo stranko, jih je odgovorilo 1,4 odstotka (julija 5,9 odstotka). Pod druge stranke so navedli Zelene Slovenije, morebitno stranko Anžeta Logarja, Dobro državo in Resni.co.

Lestvica priljubljenosti politikov ne prinaša velikih premikov, so pa anketiranci politikom večinoma dali nekoliko nižje ocene kot prejšnji mesec, navaja Dnevnik.

Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je še vedno predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo evropski poslanec Vladimir Prebilič, gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je na četrtem mestu zamenjala poslanca SDS Anžeta Logarja. Ta je tokrat na petem mestu.

Predsednik NSi ter evropski poslanec Matej Tonin je na devetem mestu, predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je na 12., predsednik SDS Janez Janša je zasedel 17. mesto, koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je na 19. mestu, še poroča Dnevnik.

Tematski del ankete je bil tokrat posvečen kakovosti življenja v zadnjih dveh letih, torej v času, odkar vlado vodi premier Robert Golob. Večina, to je 58,1 odstotka vprašanih, je odgovorila, da živijo enako kot pred dvema letoma. Da živijo bolje, je ocenila dobra desetina, 11,7 odstotka. Opazen delež anketiranih, 29,3 odstotka, pa je ocenilo, da živijo slabše.

Med tistimi, ki živijo bolje, jih je največ, to je 43,2 odstotka, navedlo, da zato, ker so se izboljšali prihodki v njihovem gospodinjstvu. Še bolj je denarni vidik pomemben pri tistih, ki živijo slabše, saj jih je med njimi kar 57,6 odstotka kot razlog navedlo zmanjšanje prihodkov gospodinjstva. Za oceno kakovosti življenja je pomembno tudi splošno stanje v družbi, vsi ostali dejavniki pa imajo manjšo vlogo.

Agencija Ninamedia je anketo za časnik Dnevnik opravila med 12. in 14. avgustom, sodelovalo pa je 700 anketirancev.