Andreja Katič, vojakinja v službi šaleškega lobija

Ta jo je leta 1998 pri njenih rosnih 29 letih (komaj dve leti po diplomi na pravni fakulteti) postavil na čelo občinske uprave Velenja. Na tem položaju v petem največjem slovenskem mestu je bila polnih 16 let, do izvolitve za poslanko državnega zbora pred slabima dvema letoma. S funkcije poslanke je postala najprej podpredsednica državnega zbora, po odslovitvi Janka Vebra z ministrstva pa ministrica za obrambo. Seveda so tudi njo v preteklosti instalirali na področje energetike – med drugim je bila predsednica nadzornega sveta Elektra Maribor.

Za »svoje« vojake se bori tako, da dobijo na primer ob plači nekaj nad 600 evrov še 70 centov za vsako dodatno uro pripravljenosti na delovnem mestu. Zato pa ima gospa največji kabinet med vsemi ministri – v njem je kar 15 ljudi. Kot njen socialdemokratski kolega Veber, ki je ustavljal privatizacijo Telekoma, se tudi ona s položaja ministra za obrambo vmešava v gospodarstvo na področju, kjer so interesi šaleškega lobija – v energetiki.

Tako naj bi na vladni seji 22. decembra skušala doseči menjave v HSE (vodi ga Blaž Košorok, Teš pa po novem Arman Koritnik), nekaj dni pozneje pa se je na svojem ministrstvu tudi sestala s predstavniki HSE in SDH, uradno na pobudo državnega sekretarja Metoda Dragonje. Proti takšnemu ravnanju, očitno storjeno pod vplivom Meha in Kontiča, se je izrekel celo predsednik SD Dejan Židan. 

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA