Uvod v pogovoru novinarja Borisa Cipota v oddaji Sreda v sredo z Andrejem Šircljem, poslancem SDS v DZ in predsednikom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, so bila dogajanja v hrvaškem Agrokorju in o špekulacijah, da bo Mercator znova prešel v slovensko last, tudi s pomočjo države in paradržavnih inštitucij.
Če je za Hrvate Agrokor strateškega pomena in se je v njegovo reševanje aktivno vključila hrvaška vlada, Mercator za Slovenijo nima takega pomena, zato Andrej Šircelj dvomi, da se bo država oziroma paradržavne inštitucije lotile njenega reševanja z vnovičnim prevzemom.
»Ne vidim logike, da bi bile trgovske hiše državne razen, če je to nekomu v interesu, da bi preko njih uveljavljal svoje interese. Tudi danes nimamo državnega trgovskega podjetja, pa nam zaradi tega ni bolj težko!«
Slovenski prevzem »soseda« je lahko tudi del predvolilnega dogajanja, in seveda glasnega prerekanja v oblastni koaliciji, po Šircljevem mnenju so odnosi napeti tudi brez Mercatorja. »Rak rana je seveda kadrovanje!« Koalicijski kadrovski bazen je zelo boren, tujce so izgnali iz države, zato je transparentnost poslovanja vse bolj zamegljena. Gre preprosto za ribarjenje v kalnem, ko si koalicija med seboj razdeli sedeže v vodstvih in nadzornih organih podjetij.
Da je za vsem tem lahko tudi poskus koalicije, da upočasni ali celo ustavi privatizacijo, se strinja Šircelj. »Vendar, zaveze EU so in dolgo evropskih inštitucij ne bomo mogli farbat«. Privatizacija NLB je nujna, z njo bodo razbremenjeni davkoplačevalci, poslovanje bo učinkovitejše in z nadzorom bolj transparentno.
Zato pa določenemu omrežju, ki preko svojih nastavljenih ljudi obvladujejo poslovanje državnih in paradržavnih podjetij, privatizacija ni v interesu, ker z njo ostanejo brez upravljalskih vzvodov in materialnih dobrin. Tudi zaradi tega sodi Slovenija med države, ki imajo najmanj tujih neposrednih vlaganj.
Ker omrežja delujejo, je v veliki meri zakonodajna veja oblasti nekakšen volk samotar, ki se skozi delovanje preiskovalnih komisij bori proti nepravilnostim, kriminalu konec koncev, pa ji izvršilna in sodna veja oblasti ne stojita ob strani, v nekaterih primerih jih celo skušata onemogočiti.
Vseeno pa sta po Šircljevem mnenju preiskovalni komisiji o bančni luknji in nepravilnostih v zdravstvu, ki ju vodita njegova strankarska kolega, pri delu uspešni. Da mu pri vodenju parlamentarne komisije za nadzor javnih financ izvršilna oblast nagaja, se strinja Šircelj in dodaja, da pri obravnavah določenih zadev predstavniki izvršilne oblasti preprosto »pozabijo« povedati, »da se skozi sejo pride na najlažji način,« tudi z odgovori, da na to ne bodo odgovarjali ali zahtevajo, da se sejo komisije zapre za javnost.
V to kategorijo bo verjetno sodila tudi razprava o »drugem tiru,« projektu, ki pomeni potencialno še eno javnofinančno luknjo. »Po mojem mnenju, je ta investicija predraga, tehnično izredno zapletena in predimenzionirana, zato menim, da bomo imeli z njo velike, velike težave!«
