Z njim smo se pogovarjali tudi o prelomnem letu 1918 in o njegovih izkušnjah veleposlanika na Dunaju. »Bolj ko bledi spomin na drugo svetovno vojno in na razloge, zakaj je bila pravzaprav ustanovljena evropska povezava, bolj se ob glasni spremljavi populizma razraščajo stari nacionalizmi,« pravi naš sogovornik.

   
Veliko pišemo in govorimo o »revolucionarnem letu 1968«, iz zavesti pa nam uhaja prevratno leto pol stoletja pred tem. Zakaj?

Jubileji, ki so časovno bližje, so verjetno že zato bolj v ospredju. Če že govorimo o letošnjih pomembnih obletnicah, bi na prvem mestu gotovo moralo biti leto 1918. To je tako velika prelomnica v narodni zgodovini, da je ne more zasenčiti nobena druga – vsaj z znanstvenega vidika ne. Gre vendarle za prehod iz državnega okvira, ki so mu Slovenci pripadali več stoletij, v novo državo, spremenila se je celotna struktura našega bitja in žitja v mednarodnem okolju. Upati je, da bo do konca leta ta prelomnica počaščena tako, kot si glede na zgodovinsko težo zasluži. Napovedanih je kar precej znanstvenih srečanj, na nekatera sem vabljen tudi jaz, z veseljem sem se odzval.    

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Rahten poudarja, da je leto 1918 tako velika prelomnica v narodni zgodovini, da je ne more zasenčiti nobena druga; pojasni, kaj je londonski pakt pomenil za Slovence; pojasni, kako migrantska kriza spreminja EU; ugotavlja, da tako kot nekoč tudi danes rastoči nacionalizmi v ospredje postavljajo zgolj interese lastne države oziroma naroda; izpostavi, da je uresničitev ciljev bolj kot od prava odvisna od moči posamezne države.