Sprejmite zapornika iz Guantamama, drugače ne dobite srečanja s predsednikom Obamo, naj bi Združene države izsiljevale Slovenijo. Ta podatek je objavil New York Times, sklicujoč se na dokumente ameriške diplomacije, ki jih je v roke dobila spletna stran Wikileaks. "Daj dam" naj bi bila pogosta praksa ZDA v mednarodnih odnosih, podobno so ameriški diplomati pritiskali tudi na druge države.
Spletna stran WikiLeaks, ki je letos vznemirila svetovno javnost z objavo tajnih ameriških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, bo verjetno še danes objavila 250.000 ameriških diplomatskih depeš, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ameriške oblasti svarijo, da bi ta objava lahko ogrozila številna življenja in zanetila diplomatske spore.Nemški časnik Der Spiegel je po poročanju nemške spletne strani netzpolitik.org na svoji spletni strani v soboto objavil kratko obvestilo o tem, kaj naj bi na novo objavljeni dokumenti vsebovali.
Obvestilo je Spiegel sicer hitro umaknil, a po poročanju netzpolitik.org naj bi šlo za 250.000 dokumentov, ki so jih predstavniki ZDA iz vsega sveta pošiljali State Departmentu. Dokumenti naj bi tako vsebovali tudi informacije o drugih državah, med drugim o Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi, Izraelu, Rusiji in Turčiji, in zaupne podatke.
Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange, ki je za novinarje danes spregovoril preko video povezave iz Jordanije, je dejal le, da bodo objavljeni dokumenti pokrivali "vse pomembnejše teme v vseh državah sveta".
Londonski časnik Sunday Times, ki navaja besede neimenovanega britanskega vladnega uradnika, piše, da bi lahko zaradi protiislamskih stališč Londona, izraženih v dokumentih, prišlo do povračilnih napadov na britanske državljane v muslimanskih državah. Britanski BBC pa navaja, da dokumenti vsebujejo zelo nelaskavo oceno britanskega premierja Davida Camerona s strani ZDA.
Turški mediji medtem pišejo, da dokumenti vsebujejo dokaze, da je Ankara pomagala Al Kaidi v Iraku in da je Washington pomagal v Iraku naseljenim kurdskim upornikom v boju proti Turčiji. Obe odkritji bi lahko zelo zaostrili odnose med zaveznicama.
Večina dokumentov naj bi bila sicer iz obdobja po letu 2004, le nekaj je starejših, najstarejši celo iz leta 1966. Več kot 9000 dokumentov naj bi bilo poslanih v prvih dveh mesecih letošnjega leta.
Le majhen del dokumentov nosi oznako "zaupno", kar je druga najvišja stopnja tajnosti dokumentov. Okoli 4330 dokumentov naj bi bilo tako zaupnih, da nikakor ne bi smeli biti dostopni tujim državam. WikiLeaks pa naj ne bi pridobil nobenih dokumentov, ki nosijo oznako "strogo zaupno".
Ameriške oblasti zaenkrat še niso potrdili vira, preko katerega so dokumenti prišli v javnost. Glavni osumljenec pa je Bradley Manning, nekdanji vojaški obveščevalni agent, ki so ga aretirali po objavi video posnetka, ki prikazuje zračne napade, v katerih so v Iraku ubijali civiliste.
Dokumenti naj bi bili po pričakovanjih objavljeni danes ali v naslednjih dneh, naenkrat pa naj bi jih na svojih spletnih straneh objavili nemški Der Spiegel, britanski Guardian, ameriški New York Times, španski El Pais in francoski Le Monde. Novinar Guardiana, Simon Hoggart, je potrdil, da bo časnik v ponedeljkovi izdaji objavil podrobnosti o dokumentih.
Francoska spletna stran owni.fr navaja, da naj bi bili dokumenti objavljeni danes zvečer ob 22.30 po srednjeevropskem času, organizacija Wikileaks pa sama ni navedla točnega datuma in ure objave.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je nekatere države, med njimi Kitajsko, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Afganistan, že v minulih dneh pozvala, da naj pomagajo preprečiti diplomatske spore, ki bi lahko sledili objavi zaupnih dokumentov.
State Department je sicer v soboto ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu poslal pismo, v katerem ga opozarja, da bi bila napovedana objava dokumentov nezakonita, ter od njega zahteva, da dokumentov ne objavi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nenavadna poteza nakazuje hudo zaskrbljenost ameriških oblasti zaradi objave, dodaja AP.
ZDA namreč opozarjajo, da bi objava tajnih dokumentov ogrozila številna življenja in globalne protiteroristične operacije ter oslabila ameriške odnose z zavezniki. Obenem so zatrdile, da se z Assangeom glede objave ali neobjave posameznih dokumentov ne bodo pogajale.