Na položaju boste nasledili Josepha Mussomelija, ki je bil v Sloveniji precej "nekonvencionalen" diplomat in je vzbujal tako pozitivna kot negativna čustva. Kako boste vi vodili veleposlaništvo?
Z Joeom sva stara prijatelja. Ustvaril si je ugledno kariero ameriškega diplomata. Po mojem oziroma mnenju Washingtona je tu kot veleposlanik opravil odlično delo. Ocene svojega dela bom prepustil drugim. Moja prioriteta sedaj je, da predvsem poslušam in se učim. Mislim, da dobro poznam ameriško zunanjo politiko, tudi poglede Evrope, moram pa se še naučiti slovenskega pogleda na svet.
Kako ocenjujete odnose med ZDA in Slovenijo?
Naši dvostranski odnosi so zelo dobri. A vedno obstaja prostor za izboljšave. Svet se vseskozi spreminja in moramo se prilagajati. Ne bom samo vzdrževal dobrih odnosov, ampak se bom trudil, da se še izboljšajo.
Kot ste napovedali ob prihodu, bo gospodarsko sodelovanje ena izmed vaših prioritet. Kaj ZDA pričakujejo od Slovenije?
Naša blagovna menjava je dobra. V letu 2013 je znašala okoli 850 milijonov dolarjev. Podatkov za 2014 sicer še nimam, a mislim, da menjavo lahko še okrepimo.
Imate morda kak cilj, kje bi morala biti menjava čez štiri leta?
Ne še. Najprej se moram sestati s predstavniki gospodarstva, tako slovenskega kot ameriškega, ki je že tu. Potem bom morda dobil boljši občutek, kakšne so možnosti. Naj dodam, da podpiramo prizadevanja vlade premierja Cerarja za gospodarske reforme. Slovenskemu gospodarstvu gre zdaj bolje, a še vedno ste, kot mi pravijo strokovnjaki, pred nekaterimi strukturnimi problemi, s katerimi se bo treba spopasti. In veselim se že pogovorov s predstavniki vlade in gospodarstva o tem.
Tu je tudi vprašanje prostotrgovinskega sporazumu med EU in ZDA (TTIP). Nekoliko me skrbi, ker nekateri že delajo zaključke, kaj ta sporazum je in kaj ni, pa čeprav pogajanja še tečejo. Ne vemo, kakšna bo končna vsebina. Seveda se pojavljajo številna vprašanja, ki so pomembna in se jim bodo morali pogajalci posvetiti. Mislim, da bosta imeli obe strani koristi od tega sporazuma, tudi Slovenija.
Kot prioriteto ste izpostavili tudi varnost. Ukrajinska kriza je trenutno največja varnostna grožnja. Zaveznice v Natu so uvedle sankcije proti Rusiji. A predvsem v Evropi določene države zagovarjajo mehkejši pristop do Moskve, tudi Slovenija, ki ima pomembne gospodarske interese v Rusiji. Kako ZDA vidijo odnose med Slovenijo in Rusijo?
Krizo v Ukrajini poganja ruska agresija, nezakonita prisvojitev polotoka Krim, rusko nespoštovanje mednarodnega prava in dogovorov. Rusija poskuša spreminjati meje s silo, ne spoštuje zavez iz septembrskega dogovora v Minsku. Pozdravljamo dogovor, ki je bil zdaj dosežen v Minsku. Zelo tesno smo sodelovali z nemško kanclerko Merklovo in francoskim predsednikom Hollandom, tudi ukrajinskim predsednikom Porošenkom, predsednik ZDA Obama je poklical ruskega predsednika Putina. Zdaj pa prihaja prava preizkušnja tega dogovora - njegovo uresničevanje. Prvi dogovor iz Minska je propadel. Upamo, da bo tokrat drugače.
ZDA in države Evrope so sicer glede te krize pokazale impresivno solidarnost. ZDA zelo pazijo na to, da delajo enake korake kot EU pri sprejemu sankcij, da bo Rusija plačala ceno za svojo agresijo na Ukrajino. To ostaja naša politika. V tem primeru smo videli, da smo močnejši, če sodelujemo. Slovenija je del tega konsenza. Verjetno se bomo s slovenskimi predstavniki v prihodnjih dneh pogovarjali tudi o dogovoru Minsk II in o tem, kaj lahko skupaj storimo za to, da se podpre njegovo uresničevanje, npr. da ima Ovse zadostna sredstva za nadzor premirja ipd.
Vendarle, ni skrivnost, da si ZDA prizadevajo za trši pristop do Putina kot EU.
Stvari niso tako jasno razmejene. Prej sem se ukvarjal z odnosi z nordijskimi in baltskimi državami. Spodbudil bi vas, da se pogovorite z njimi, predvsem z baltskimi, Poljsko, ki so zelo zaskrbljeni zaradi ruskih dejanj. Ne le v Ukrajini, ampak tudi zaradi agresivnih vojaških vaj na območju Baltika. Vsi smo nakazali, da če se bo Minsk II izvajal, bi sankcije lahko omilili. Če pa tega ne bo, je na mizi še vedno zaostritev.
Torej tesnejše sodelovanje Slovenije z Rusijo za ZDA ni problem?
Pozdravljamo dejstvo, da je Slovenija del konsenza znotraj EU glede ukrajinske krize. Kot rečeno, glede nadaljnjih korakov bomo morali počakati na uresničevanje sporazuma, jasno pa je, da smo učinkovitejši, če sodelujemo.
Kako vidite vlogo Slovenije v Natu in kako ste zadovoljni z obrambnim proračunom?
Pozdravljamo napovedi, da je konec rezov v obrambni proračun. Zavezniki v Natu so se na vrhu v Walesu dogovorili, da ustavijo zmanjševanje sredstev in da jih v desetih letih poskušajo dvigniti na dva odstotka BDP. In napovedi Slovenije gredo v tej smeri.
Kritiki trdijo, da ZDA za povečevanje obrambnega proračuna pritiskajo, da bi lahko državam, kot je Slovenija, prodale svoje staro orožje. Kako odgovarjate na to?
Slovenska vlada je suverena in bo sama sprejela odločitev, kaj bo kupila in česa ne. V Natu potekajo pogovori glede prioritet in ciljev na področju obrambe, tako da so zavezniki koordinirani in interoperabilni, ampak na koncu se bo Slovenija sama odločila, kako bo izvajala te cilje. Prepričan sem, da bo Slovenija izpolnila, kar je bilo dogovorjeno na vrhu in bo še naprej učinkovita članica zavezništva.
Vsekakor smo zadovoljni s sodelovanjem v Natovih operacijah. Sodelovanje z ameriško nacionalno gardo iz Kolorada je odlično. Cenimo tudi, da je bila Slovenija v Afganistanu in da je še vedno tam. Zelo cenimo prispevek na Kosovu. Slovenija je zelo cenjena zaveznica.
Kako je po vašem mnenju Slovenija pripravljena na teroristične grožnje?
Naša ocena je, da je grožnja terorističnega napada v Sloveniji trenutno zelo nizka. Vendar je terorizem globalen problem in lahko se pojavi na nepričakovanih mestih na nepričakovan način. Grozovit napad v Parizu to dokazuje. Tudi tu ste imeli nekaj mladih, ki so se borili v Siriji. Moramo biti torej previdni in se ne smemo zadovoljiti s sedanjim stanjem.
Med državama je bilo nekaj problemov glede sodelovanja na pravosodnem področju, zlasti pri zahtevah ZDA po izročitvi nekaterih osumljencev, čemur Slovenija ni ustregla. Kako ocenjujete sodelovanje na tem področju?
Moram priznati, da s tem nisem seznanjen. Ne vem, ali imamo odprta kaka bistvena vprašanja na tem področju.
Ali ZDA zaupajo slovenskemu pravosodju?
Nič ne vem, da mu ne bi zaupali. Kolikor vem, mu zaupamo.
Sprašujem vas, ker me zanima, ali se strinjate z oceno, da ima Slovenija političnega zapornika?
Mislite na gospoda Janšo? Mislim, da v tem trenutku ne bi bilo primerno, če bi to komentiral. Dokler ne bom izvedel več o tem, je to zame notranja zadeva Slovenije.
Na slovenskih sodiščih poteka kazenski pregon novinarjev, ker da so izdajali državne skrivnosti. Kako vi ocenjujete to s stališča pravice svobode tiska?
Moram priznati, da še nisem seznanjen s to zadevo, tako da je ne morem komentirati.
Niti na splošno ne? Napovedali ste, da se boste zavzemali za človekove pravice. Svoboda tiska in svoboda govora sta recimo zelo pomembni svoboščini.
Kar se svobode medijev v Sloveniji tiče, se mi zdi, da so kar svobodni. Zagotovo ni pomanjkanja velike raznolikosti mnenj. Vedno pa bo verjetno treba iskati ravnotežje med svobodo tiska oz. govora in varnostjo države. Mislim, da mora vsaka država sama najti to ravnotežje.
Bivši slovenski predsednik Danilo Türk je napovedal kandidaturo za generalnega sekretarja ZN. So ZDA že sprejele stališče glede tega vprašanja?
Bivši predsednik Türk je široko znan strokovnjak za ZN in nekdo, ki si zelo prizadeva za dobrobit ZN kot institucije. ZDA še nimajo stališča glede novega generalnega sekretarja, a je tudi naša tradicija, da ne razkrijemo, kako bomo glasovali. Torej, tudi ko bomo imeli stališče, se bojim, da vam ga ne bom mogel povedati.
Veleposlanik Mussomeli je namreč izrazil osebno zadržanost glede te kandidature.
Kot sem že povedal. Odločitev še ni bila sprejeta.
Tu ste zdaj že dober teden. Kako vam je všeč?
Za zdaj je videti, da medeni tedni še trajajo. Ljudje so neverjetno prijazni. Z ženo sva si že malce ogledala Ljubljano, obiskala sva tudi Bled. Sončno vreme v začetku tedna je bilo čudovito. Bil sem že na kratko v Ljubljani leta 2013, a bilo je nekoliko oblačno in deževno in nisem ravno mogel videti pokrajine. Ampak zdaj, ko sem videl gore, Bled, pokrajino, je res čudovito. Resnično se veselim dela tu.