Ameriški Uber odgovarja na sindikalni protest v Sloveniji

Uber si želi v Ljubljani ponuditi celovito licencirano storitev, ki bo v skladu z vsemi zakoni in drugimi predpisi. "To pomeni, da bodo ponudniki storitev licencirana podjetja, ki zaposlujejo voznike, in licencirani samostojni podjetniki, ki bodo morali izpolnjevati najstrožje varnostne standarde," so poudarili.

"Uberjeva digitalna platforma bo zagotavljala transparentnost in sledljivost vseh plačil ter enostavno in obenem popolno pobiranje davkov," so v Uberju poudarili v odzivu na današnjo novinarsko konferenco Sindikata Mladi plus, Svobodnega sindikata Slovenije, Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter Svetovalnice za migrante, ki so proti vstopu Uberja v Slovenijo.

V Uberju so ob tem spomnili, da na Dunaju, v Stockholmu, Parizu, Zagrebu in v mnogih drugih mestih v 21 državah EU nudijo nove priložnosti za delo ljudem, ki jih najbolj potrebujejo. V Ljubljano želijo vstopiti z najpogostejšo storitvijo UberX, v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pa tudi s storitvijo Uber Ljubljana - prevoz z električnimi vozili.

Uber medtem podpira vladni program na področju digitalnega in sodelovalnega gospodarstva. Kot so poudarili, je ta v celoti skladen s smernicami Evropske komisije o sodelovalnem gospodarstvu. "Evropska komisija se je odločno zavzela za nove poslovne modele na področju sodelovalnega gospodarstva, ki prinašajo številne priložnosti tudi za slovenska podjetja in uporabnike, ki navsezadnje tudi najpomembnejši," so poudarili.

Vse več držav v EU po njihovih pojasnilih posodablja zakonodajo, saj želijo v polni meri izkoristiti velik socialni, ekonomski in okoljski potencial sodelovalnega gospodarstva. Med njimi gre izpostaviti Portugalsko, Švedsko, Estonijo, Finsko in Slovaško. "Želimo si, da bi Slovenija prav tako sledila priporočilom Evropske komisije in postala vodilna na področju digitalnega in sodelovalnega gospodarstva v regiji," so še poudarili v Uberju.

Več organizacij proti vstopu Uberja v Slovenijo

Sindikat Mladi plus, Svobodni sindikat Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Svetovalnica za migrante so proti vstopu Uberja v Slovenijo. Ta bo namreč po njihovem mnenju še poslabšal že tako negotove razmere v izvajanju taksi prevozov - s prihodom Uberja da se bo povečal razred prekarnih delavcev.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, se je treba vprašati, ali želi naša država spodbujati prekarne oblike dela in množično ustanavljanje samostojnih podjetnikov, pri čemer je položaj teh ljudi negotov.

"Digitalizacija lahko prinaša napredek, digitalizacija kot nove tehnologije in razvoj je nekaj pozitivnega, ni pa nujno, da je digitalizacija vedno povezana s prekarizacijo," je dejala in kot največjo napako Uberja izpostavila, da se ta spreneveda, da ni delodajalec, kar v praksi je.

Po besedah Jarčeve se je treba boriti za dostojno delo, ne pa se sprijazniti z "bučami", ki jih prodajata vlada in ministrstvo za javno upravo. Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante je ob tem spomnil, da je minister za javno upravo Boris Koprivnikar septembra v ZDA z Uberjem podpisal pismo o nameri o sodelovanju, Uber pa da bo v Slovenijo vstopil, ko bo država posodobila zakonodajo.

Ministrstvo za infrastrukturo je po njegovih navedbah dan pred podpisom namere o sodelovanju dobilo navodilo, da naj pripravi ustrezne spremembe zakonodaje, ki bodo šle v korist multinacionalk. "Mi se sprašujemo, ali je multinacionalka tista, ki piše zakonodajo v Sloveniji," je dodal.

Uber po njegovi oceni predstavlja izmikanje delovni in socialni zakonodaji, predstavlja pa tudi ne samo nelojano konkurenco, ampak v bistvu dumping na področju socialnih in delavskih pravic. "Imamo delovno zakonodajo in ne moremo pristati, da predstavniki vlade legitimirajo nezakonit poslovni model," je poudaril Lukič.

Predsednik Svobodnega sindikata Slovenije David Švarc je ob tem poudaril, da so v Ljubljani taksisti že danes "ujetniki izredno neurejenega sistema, ki jim je kot delavcem maksimalno nenaklonjen". Taksi podjetja namreč ne zaposlujejo in nimajo do taksistov, ki jim plačujejo mesečno pristojbino, nikakršnih obveznosti, ob tem pa se taksisti srečujejo tudi z dumpinškimi cenami.

"Ravno v tej dejavnosti vidimo vse slabosti t.i. sodelovalne ekonomije. Koristi ima le tisti, ki dirigira, postavlja pravila, pevci v zboru, v tem primeru taksisti, pa živijo na robu preživetja," je poudaril in dodal, da "položaj taksistov v Ljubljani jasno kaže, da sistem Uberja ni pravi, da je maksimalno izkoriščajoč in v vseh pogledih poguben za tiste, ki to delo opravljajo pošteno".

Slovenska politika in ljubljanske mestne oblasti bi morale po Švarčevem mnenju ustvariti pogoje za čim boljši socialni položaj državljanov, ne pa odpirati vrata najhujšim izkoriščevalcem, ki bogatijo na račun delavstva, svoje dobičke in bogastvo pa kopičijo izven meja naše države.

Kot je dejal, bi bilo treba taksi službo organizirati po vzoru potniškega prometa, kjer so vozniki zaposleni, imajo pogodbe o zaposlitvi v podjetjih, ki izvajajo storitve prevoza potnikov. Tako vlado kot ljubljanske mestne oblasti pozivajo, da položaj taksistov in te dejavnosti uredi. "Naša vlada namerava v luči nekega napredka pripeljati še hujšo obliko izkoriščevalskega dela," je še dodal Švarc.

Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je ravno tako ocenil, da bi Uber razmere v dejavnosti taksi prevozov še poslabšal - vzpostavlja namreč nov, bolj prekariziran trg delovne sile.

Omenjene organizacije zahtevajo vključevanje javnosti v razpravo o skupni prihodnosti, tudi na področju digitalizacije in dostojnega dela ter razmislek o tem, kako lahko tehnologija izboljša naša življenja. "Ja digitalizaciji, vendar ne prekarizaciji," je še poudarila Jarčeva.