Američani opazili tudi Zlatka in Ivana Galeta: tako gledajo na stanje človekovih pravic v Sloveniji

State Department omenja poročila novinarskih organizacij o naraščanju sovražne retorike in grožnjah novinarjem na internetu, ki so jih vzpodbudile sovražnosti državnih uradnikov, že v uvodu celotnega poročila pa napade na medije označuje kot bistveno vprašanje glede položaja človekovih pravic v Sloveniji.

Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je izpostavil vrsto tviterskih napadov na novinarje, kar je vzpodbudilo rast digitalnega nadlegovanja s strani spletnih trolov in prispevalo k sovražnem ozračju za raziskovalno novinarstvo. Poročilo sicer omenja, da je premier Janez Janša obsodil fizične napade na novinarje in vzpodbujanje k takim napadom.

Posebej je v poročilu omenjeno ponovno tvitanje vladnega kriznega štaba za covid-19 o raziskovalnem novinarju Blažu Zgagi, da ima "covid Marx Lenin virus", kar je sprožilo napade provladnih medijev nanj, omenjajo se kritike vladnih uradnikov, da RTV ne poroča ugodno o vladi.

Poročila omenja tudi imenovanje novih članih programskega sveta, Janševem tvitu, da RTV laže o višanju plač ministrom in državnim sekretarjem, žaljive tvite in besedne napade na novinarje RTV, ki so jim sledili fizični napadi nevladnih dejavnikov, ter grožnje novinarki RTV Eugeniji Carl, ki je dobila pošiljko s sumljivim belim prahom.

State Department poroča tudi o napadih na novinarje v času protestov, med drugim napadu raperja Zlatka Čordića na provladno televiziji Novo24. Poročilo State Departmenta niza mednarodne organizacije, kot so Svet Evrope, OVSE in druge, ki so obsodile grožnje novinarjem, ter navaja poročilo Evropske komisije o skrbeh zaradi možnih politično motiviranih spremembah financiranja RTV in vodenja nacionalne tiskovne agencije.

"IPI ocenjuje, da je le malo držav v Evropi, ki so doživele tako hiter preobrat na slabše pri svobodi medijev po zamenjavi oblasti. To je privedlo v zaskrbljujoč padec medijske svobode v kratkem času v državi, ki je bila doslej relativno varna za neodvisno novinarstvo," poročilo IPI navaja State Department.

Vlada je skušala upravičiti svoje kritike medijev v pismu Svetu Evrope, kjer navaja, da je položaj posledica tega, da imajo mediji izvor v nekdanjem komunističnem režimu, lastništvo pa je konsolidirano v krogih blizu levice. Obenem poročilo State Departmenta navaja skrbi zaradi financiranja določenih medijev iz krogov blizu madžarske vladajoče stranke Fidesz.

Američani poročajo tudi o pritožbah zaradi policijskega nasilja nad protestniki in policijskem zanikanju nasilja, nevladnih organizacijah, ki vlado obtožujejo maščevanja zaradi kritike vladnih politik, in poročilih lokalnih strokovnjakov za korupcijo, da je zadeva v državi sistemska, čeprav je policija preiskala le osamljene primere.

Korupcija se kaže s politično motiviranimi imenovanji v državna podjetja, konflikti interesov, slabi preglednosti javnih naročil, med drugim pri nabavah zaščitne opreme v času pandemije covida-19. Omenja primer Ivana Galeta, ki je obtožil ministra za gospodarske zadeve Zdravka Počivalška, da je osebno usmeril osem milijonov evrov vredne pogodbe za nakup ventilatorjem favoriziranemu podjetju Geneplanet.

Poročilo State Departmenta med drugim navaja, da je vlada je ukrepala proti državnim uradnikom, ki so zlorabljali človekove pravice in ni bilo primerov nekaznovanosti.

Glede položaja v zaporih poročilo pravi, da je varuh človekovih pravic opozoril na diskriminacijo zapornic na Igu v primerjavi z zaporniki na Dobu. Moški imajo več pravic glede telefonskih klicev, elektronske komunikacije, rekreacije, nobena zapornic pa ni dobila pravice do obiskovalca za čez noč ali do intimnih stikov, kar imajo zaporniki.

Poročilo tudi letos omenja vračanje po vojni zaplenjenega premoženja in opozarja na nekaj nerešenih zahtevkov iz časa holokavsta. Poročil o nasilju nad Judi ni bilo, omenja pa se izraz zaskrbljenosti Judovskega kulturnega centra v Ljubljani zaradi razveljavitve smrtne obsodbe generala Leona Rupnika leta 1946.

Precej obsežen je ponovno del glede diskriminacije Romov, čeprav poročilo navaja tudi vse pozitivne ukrepe vlade.

Omenja tudi zahtevo nemško govoreče skupnosti v Sloveniji za priznanje statusa narodne manjšine, kar zahtevajo tudi druge skupnosti, kot so albanska, bosanska, hrvaška, makedonska, črnogorska in srbska.

Poročilo navaja tudi napad na gejevskega aktivista in prijatelje 5. junija v Mariboru in poročila o primerih prisilnega dela v gradbenem sektorju, kjer se izkoriščajo migrantski delavci, kazni za izkoriščevalce pa so nizke.

Navajajo tudi poročila nevladnih organizacij, kot je Amnesty International, o vračanju prosilcev za azil na Hrvaško, odkoder jih porivajo v Bosno in Hercegovino ter trditve slovenske vlada, da nima kapacitet za procesiranje in sprejem novih prosilcev za azil.