Zadnje mesece se draži praktično vse, od energentov do hrane. Letna inflacija po podatkih statističnega urada trenutno znaša kar deset odstotkov. Če s trenutnimi podražitvami potrošniki še nekako shajamo, pa tako posamezniki kot podjetja, ki izvajajo ali načrtujejo večje nvesticije, bijejo plat zvona. Ob hitri rasti cen energentov, surovin in storitev so se namreč pojavila vprašanja: Ali lahko na primer izvajalec gradnje hiše poviša ceno svojih storitev, čeprav je fiksna cena dogovorjena v že sklenjeni pogodbi? Kdaj je pravi čas za iskanje dobavitelja energije? Kaj vse se v že sklenjenih pogodbah lahko spremeni? Ali lahko ponudnik odstopi od pogodbe? Kako v takih časih sklepati pogodbe, na kaj biti pozoren in kako se zaščititi?
Na nekaj vprašanj bomo poskušali odgovoriti s pomočjo izrednega profesorja Aleksija Mužine iz odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji ter Tomaža Orešiča, prokurista v podjetju Resalta, d. o. o., ki se ukvarja s povečevanjem energetske učinkovitosti podjetij.
Pogodba je sklenjena – ali se lahko spremeni?
VABILO NA SEMINAR
Dr. Miha Juhart s pravne fakultete v Ljubljani, dr. Aleksij Mužina iz odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji, Tomaž Orešič, prokurist v podjetju Resalta, in Marko Ekart iz družbe za razvoj infrastrukture DRI bodo na posebnem seminarju, ki bo 25. januarja na GZS, predavali o spremembah cen v gospodarskih pogodbah. Dogodek bo potekal v okviru Poslovne akademije ter v sodelovanju z NEBRA izobraževanjem in podjetjem Event24.
Oglejmo si primer gradnje hiše, za katero je bila pogodba sklenjena še pred skokovito rastjo cen. Izvajalec je ob podpisu navedel določeno ceno, zdaj pa ne materiala ne delavcev ne dobi več po ceni, ki jo je predvidel. Lahko višje stroške prevali na naročnike, jim lahko zviša cene? Kot nam je pojasnil pravnik Aleksij Mužina, načeloma velja, da so spremembe pogodb dopustne, če niso bistvene. Med spremembe, ki niso bistvene, spadajo spremembe, ki se jih je v pogodbah že predvidelo, če so se zgodile zaradi nepredvidljivih okoliščin ali pa zaradi dodatnih del. V primeru takih nebistvenih sprememb je dopustno cene spremeniti, a šele, ko presežejo deset odstotkov dogovorjene cene in le za tisti del, ki presega teh deset odstotkov. Kot pojasni Mužina, če se cena gradnje zviša s 100 na 111 enot, se lahko naročnikova cena zviša na 101 enoto.
S tako ureditvijo se tveganje zaradi povišanja cen razdeli med naročnika in izvajalca. »Slovenska zakonodaja določa, da morata tveganje v poslu enkovredno nositi obe pogodbeni strani, tako naročnik kot dobavitelj oziroma izvajalec. Če tega instrumenta ne bi vpeljali, bi se lahko hitro poslovili od gradbenega sektorja,« opozarja Mužina in dodaja, da so na Hrvaškem že avgusta lani pozvali naročnike, naj začnejo sklepati anekse k pogodbam. »Pri nas pa se še danes dogaja, da nekateri investitorji ne želijo sprejeti svoje odgovornosti,« pripomni.
Pri velikih infrastrukturnih projektih so pogoji pod katerimi se lahko spreminjajo cene dodatno zaostreni.
Kaj bo z infrastrukturnimi projekti?
V Sloveniji smo sredi izvajanja več velikih infrastrukturnih projektov, zato nas je zanimalo, kaj trenutne razmere pomenijo na primer za ceno gradnje drugega tira. Kot pravi Mužina, so omejitve na področju javnih naročil še ostrejše in presegajo zgolj določila v obligacijskem zakoniku. V primeru, da cene v pogodbah niso fiksno določene, se lahko začnejo usklajevati z indeksom zvišanja cen šele po preteku enega leta od sklenitve pogodbe, in ko kumulativno povečanje dogovorjenega indeksa cen preseže štiri odstotke vrednosti, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe. Ob tem pa se upošteva zgolj 80 odstotkov povišanja cen. V okviru tega lahko torej pričakujemo tudi sklepanje aneksov pri javnih naročilih, ki so že v izvajanju.
Na seminar se lahko prijavite na spletni strani Nebra.si/izobrazevanja
Kaj pa elektrika?
Gibanje cen v prihodnjih mesecih bo v veliki meri odvisno od gibanja cen elektrike in drugih energentov. Vlada je že sprejela nekaj ukrepov in tudi pozvala slovenska podjetja, naj pristopijo k sklepanju novih pogodb s ponudniki. V obravnavi je shema podpor, ki bodo delno pokrile razliko med nakupno ceno za leto 2023, v odvisnosti od primerjave z nakupno ceno iz leta 2021. Kot nam je pojasnil Tomaž Orešič, prokurist podjetja Resalta, je odločitev o tem, kakšen delež te razlike bo pokrila država, še v razpravi in odvisna od začasnega okvira EU, ki je bil sprejet konec oktobra. »Ob vladni najavi subvencijske sheme je priporočljivo, da podjetja začno aktivno spremljati dogajanje na trgu električne energije in preverijo različne ponudbe za prihodnje obdobje. Ko bodo v obdobju do konca leta sprejete odločitve, ki bodo stabilizirale cene, naj se podjetja posvetujejo s ponudniki in razmislijo predvsem o tem, za kakšno obdobje bodo pogodbe sklenila: morda zgolj za kvartal, pol leta, leto ali celo več,« svetuje Orešič, ki bo tako kot Mužina predavatelj na seminarju z naslovom Sprememba cene v gospodarskih pogodbah, ki bo podjetjem pomagal odgovoriti na številne izzive visoke inflacije.
Vlada je že predstavila ukrepe za omejitev cen električne energije, kl so skladni z ukrepi na ravni EU.
