V tiskanem Reporterju pišemo, da Komisija za preprečevanje korupcije predlaga javno objavo premoženja vseh najvišjih javnih funkcionarjev in ne zgolj sprememb v premoženjskem stanju v času opravljanja funkcije, ki jih zaradi zapletenih informacijskih postopkov niti ne morejo javno objaviti.
Ta predlog je pravosodno ministrstvo tudi vključilo v predlagano novelo zakona, ki zdaj čaka na obravnavo na vladi. V 46. členu zakona naj bi v prvem odstavku pisalo: »Z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij so podatki o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, funkcionarjev Banke Slovenije ter funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov javno dostopni na spletnih straneh komisije ves čas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije.«
Toda takoj za tem stavkom se je znašel še drugi stavek, v katerem pa piše: »Ne glede na prejšnji stavek so javno dostopni le podatki, ki se nanašajo na premoženje, pridobljeno ali spremenjeno v obdobju opravljanja javne funkcije.« Iz tega sledi, da se KPK zavzema za javno objavo podatkov o premoženju najvišjih javnih funkcionarjev, medtem ko ministrstvo temu nasprotuje. Zato smo na ministrstvo naslovili vprašanje, zakaj nasprotuje javni objavi vsega premoženja funkcionarjev ob nastopu njihove funkcije, ne le razlike, nastale v času mandata.
Predstavnik ministrstva Boštjan Lajovic je odgovoril, da je ministrstvo ob javni predstavitvi predloga novele ZIntPk med ključnimi cilji navedlo tudi krepitev transparentnosti premoženjskega stanja funkcionarjev, vključno z javno objavo celotnega premoženjskega stanja in njegovih sprememb za določene kategorije najvišjih funkcionarjev v državi: »Minister Klemenčič je v javnih nastopih v zvezi z novelo ZIntPK izrecno izpostavil, da bo nova ureditev, za razliko od sedanje, uvedla javnost premoženjskega stanja funkcionarjev, tudi najvišjih, in ne samo sprememb premoženja, ki so nastale v času opravljanja funkcije.«
»Dodatno k temu smo v zakon vključili obvezo funkcionarjev, da ob vsaki večji spremembi premoženjskega stanja (npr. nakup ali prodaja nepremičnine, krediti ipd.) o tem komisijo obvesti v roku 30. dni po spremembi in ne samo enkrat letno, kot je v veljavni ureditvi. Nadalje v predlogu novele dodatno krepimo pristojnosti komisije na področju nadzora premoženjskega stanja - npr. v razmerju do družinskih članov. Vse te zaveze ostajajo in bodo ustrezno vključene v besedilo predloga novele, ki ga bo MP na vlado posredovalo še pred parlamentarnimi počitnicami.«
Vsaj kar zadeva javno objavo premoženjskega stanja funkcionarjev predstavnik ministrstva močno zavaja, saj v predlagani noveli še vedno najdemo stavek: »Ne glede na prejšnji stavek…« To pomeni, da premoženjsko stanje vendarle ne bo popolnoma javno oziroma bodo to, kot to določa drugi stavek, »le podatki, ki se nanašajo na premoženje, pridobljeno ali spremenjeno v obdobju opravljanja javne funkcije.«
Sprašujemo se, kako se je ta sporni drugi stavek znašel v predlagani noveli zakona, če se minister zavzema za »javnost premoženjskega stanja funkcionarjev, tudi najvišjih, in ne samo sprememb premoženja, ki so nastale v času opravljanja funkcije.«
Ali ima kdo koga za norca ali pa gre za administrativno napako, ki bo odpravljena po vladni proceduri. Bomo videli, ko se bo predlog zakona znašel na poslanskih klopeh.
