Doslej je bilo uspešnih sorazmerno malo političnih projektov, pri katerih so akterji zapičili zastavico in rekli, mi smo sredina. Izjemi sta predvsem dve, lista Gregorja Viranta leta 2011 in politični fenomen Boruta Pahorja, a Pahor se je vendarle potegoval za precej drugačno funkcijo.
Virant pa je bil sorazmerno uspešen, ker se je pojavil v začetnem obdobju »novih obrazov«, ko je izbranec levega bloka Zoran Janković vendarle marsikoga odbijal in je kot sprejemljiva vmesna pot med Janšo in njim marsikoga nagovarjal.
Vprašanje je, ali lahko Anže Logar sedaj računa na podoben učinek. Morda mu lahko koristi, da je levi blok dolgoletna negativna selekcija močno načela in bi bil morda kdo, ki je sicer volil »nove obraze«, pripravljen pomisliti nanj kot sprejemljivo izbiro, kot je bilo deloma pri Virantu.
Bi pa po mojem mnenju Logar naredil napako, če bi se preveč trudil za tako imenovani »urbani elektorat«, volivce predvsem v Ljubljani in še nekaterih mestnih središčih. V trenutnem stanju, ki je posledica dolgoletne Jankovićeve vladavine v prestolnici in deloma tudi strukture volivcev, tam ne bi bila uspešna niti Angela Merkel.
Po mojem mnenju bi si moral prizadevati za okrepitev podpore na podeželju, predvsem na vzhodu Slovenije, kjer je že zmagoval na predsedniških volitvah, in ponekod v osrednji Sloveniji, kjer je na istih volitvah dosegel slabši izid kot Barbara Brezigar leta 2002.
