»Ura 6.06 … policija na mojem domu … hišna preiskava … Volitve so blizu,« je na omrežju X zapisal podpredsednik SDS Aleš Hojs, ko so ga prejšnji torek navsezgodaj zjutraj zbudili policisti, ki so potrkali na vrata njegove hiše. Pozneje se je izkazalo, da gre za posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, ki političnega veljaka preiskuje zaradi suma izdaje tajnih podatkov.

Hojs naj bi od neznanega policista leta 2021 (takrat je bil notranji minister) prejel informacijo, kdaj naj bi bile policijske preiskave pri članih Kavaškega klana, nato pa so te informacije prišle do njih in nekateri med njimi so pravočasno pobegnili pred roko pravice. Kot izhaja iz odredbe o hišni preiskavi, naj bi sorodnik od najemnika v Hojsovem stanovanju v kriptirani komunikaciji prekupčevalcem mamil povedal, da je informacijo, kdaj bodo preiskave, prejel od Hojsa, hkrati pa predložil Hojsovo telefonsko številko.

»Nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele, da bi nekomu pošiljal sporočila ali kaj podobnega, kjer bi pisal o tem, da naj bi se preiskave zgodile. Torej je to popolna laž in jo kategorično zanikam,« je na tiskovni konferenci odgovoril Hojs, ki so mu policisti ob hišni preiskavi zasegli telefon.

Njegov odvetnik Franci Matoz pa je ob tem dodal, da so očitki, da naj bi Hojs storil kaznivo dejanje, premalo konkretizirani: »Dejstvo, da se je nekdo tretji v neki komunikaciji s četrto osebo skliceval na Hojsa, pa seveda ni imel kopije sms sporočila ali česar koli, ampak samo njegovo številko iz njegovega imenika, ne zadostuje za to, da bi lahko preiskovalna sodnica ugodila predlogu tožilstva in izdala takšno odredbo.«

Seveda je ta trenutek preuranjeno presojati o morebitni Hojsovi krivdi ali nekrivdi. Tudi če policisti ne bodo v njegovem telefonu našli nič spornega, najbrž ne bomo nikoli zvedeli, ali je nekdanji notranji minister res prejel kakšno zaupno informacijo in jo nepazljivo omenil komu od bližnjih. Kljub temu so v njegov bran že stopili v njegovi stranki SDS in celo v NSI.

Janez Janša je na X hišno preiskavo označil za represijo, zastraševanje opozicije, Slovenijo pa za totalitarno državo, Matej Tonin pa je v Evropskem parlamentu Hojsa označil za žrtev politične gonje, hišno preiskavo pa za zlorabo represivnih organov za politični boj proti opoziciji. Mar policija ne bi smela preverjati sumov kaznivih dejanj pri politikih, pa naj gre za opozicijske ali vladajoče?

Ob tem je zanimivo, da je Hojs še dva tedna prej Tonina ob odhodu z vrha NSI označil za »najbolj pokvarjenega slovenskega politika«: »Hvala Bogu, da se je poslovil in njegovih intrig, manipulacije in vse sorte podlosti (od Kučanove penzije, Peterletove postane juhe do neJanše) ne bomo več deležni.« Hojs je bil skupaj s Toninom v zadnji Janševi vladi, prvi je bil notranji, drugi pa obrambni minister.

Bila sta skupaj tudi v stranki NSI, v imenu katere je bil Hojs obrambni minister v drugi Janševi vladi. Ker je bil bolj zvest Janši kot stranki, je leta 2014 na kongresu NSI izzval Ljudmilo Novak in boj izgubil. Zaradi verbalnih napadov na kolege (Tonina in mlado ekipo je zmerjal z »vročimi navijači«) so ga izključili iz stranke, nato se je pridružil SDS in postal njen podpredsednik.

Na lanskih evropskih volitvah mu ni uspelo priti v Evropski parlament, čeprav je bil tretji na listi, izvoljeni pa so bili štirje, saj sta ga prehitela Branko Grims in Zala Tomašič. Prav tako mu nikoli doslej ni uspelo biti izvoljen v državni zbor, zato naj bi mu prihodnje leto omogočili kandidaturo v izvoljivem okraju (Ljubljana Vič Rudnik 4, kjer je bil izvoljen Anže Logar, ali Ajdovščina, kjer je bila izvoljena Eva Irgl). Morda bo potreboval imuniteto, a ni nujno, da jo bo tudi dobil.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.