Če bi, po vašem zapisu, bil jaz tisti, ki sem rak rana slovenske desnice, potem je ta bolezen praktično ozdravljena. Raka slovenske desnice izrežeš (ali kako drugače odstraniš) in ta političen pol bo čil in zdrav. To se je v preteklem tednu deloma tudi zgodilo, zato so vaše navedbe o tolčenju po prsih, lahko le bistroumna prispodoba, ki kaže na to, da pomagam zdraviti slovensko desnico. O moji oz. vaši poštenosti ne bom izgubljal besed, saj je le ta nemalokrat zgolj interpretacija posameznikovega pogleda na aktualne politične zadeve (še posebej politične!), bom pa navedel zgolj nekaj dejstev:
Po objavi vaše kolumne »Lojze Peterle je večni kolaborant«- 29.3.2016 me je poklical gospod Peterle in izrazil pričakovanje, da bom kot predsednik VSO ustrezno reagiral na vaš zapis. Dejal je, da kot član predsedstva VSO (kot veste je pred časom, zaradi ovadb zoper Kučana in dela predsedstva, iz predsedstva VSO izstopil) pričakuje, da se bom tako kot v drugih primerih (Janša, Krkovič) tudi tokrat primerno odzval.
Odgovoril sem mu, da kolumne nisem prebral, da pa jo nameravam, in v kolikor bom ocenil, da je potreben odgovor, to tudi storil. Tako sem pripravil zapis (objavljen na spletnih straneh VSO-ja) ki se v celoti glasi takole (za razjasnitev je nujno prebrati celoten tekst, ne le del, ki ga v kolumni navajate vi):
6. april 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Omalovaževanje in diskreditacije ključnih mož slovenske osamosvojitve, se v času pred srebrnim jubilejem državnosti, iz dneva v dan stopnjujejo. Če za napadi na Toneta Krkoviča in Janeza Janšo, s strani nelustriranega sodstva, nedvomno stojijo sile komunistične kontinuitete, ki nikoli niso dejansko sestopile z oblasti, je veliko težje pojasniti zadnje napade na predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta, zapisane dne 29. 3. 2016 v reviji Reporter. Že sam naslov »Lojze Peterle je večni kolaborant« prikazuje človeka, nedvomno enega od tistih, ki so ključno prispevali k osamosvojitvi Slovenije, v popolnoma izkrivljeni luči. Lahko smo kritični ali se celo ne strinjamo s posameznimi dejanji ali odločitvami, ki jih je v svoji 27-letni politični karieri sprejel gospod Peterle, imenovati ga kot »večnega kolaboranta« pa je skrajno žaljivo in neresnično. Gospod Peterle je kot član Predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve vedno bil in bo na strani tistega dela slovenske politične elite, ki bo v zgodovino zapisan kot človek, ki je naredil vse, da bi Slovenija postala samostojna država, in nikoli ni »kolaboriral« s tistimi, ki danes resnično vladajo in se nikoli niso resnično izrekli za samostojnost Slovenije.
Politično prakso novega rodu NSi, na čelu z vodjo poslanske skupine, ki je prispeval odločilni glas za Kučanovo privilegirano pokojnino, ovrednotiti kot sledenje kolaboracijam Peterleta, pa je milo rečeno popoln nesmisel. Vodja poslanske skupine je to svojo odločitev večkrat javno poudaril s ključnim pojasnilom, da se o svoji odločitvi ni dogovoril ali posvetoval z nikomer, tudi s strankarskimi kolegi ne.
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve se ne želimo vključevati v strankarske poti in stranpoti, želimo pa, da se o naših najvidnejših članih ne širijo laži ali polresnice. Zato pozivamo vse, ki so prepričani, da so časi in dogodki naše osamosvojitve ključni tudi za našo prihodnost, da prispevajo svoj delež k spremembam v naši družbi. Še posebej mojstri pisane besede, kamor uvrščam tudi gospo Majo Sunčič, nosijo svoj del odgovornosti za spremembe, ki se morajo zgoditi.
Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO
V tekstu sem jasno opredeliti svoje stališče, da gospoda Peterleta za čas osamosvajanja (to je tudi področje dejavnosti našega združenja) nikakor ni mogoče opredeliti kot kolaboranta. Tudi sam sem v tistih letih bil politično aktiven (član SKD) in vem, da smo vsi (vključno s Peterletom) delali za samostojno Slovenijo. Seveda lahko razpravljamo o tem ali je kot predsednik vlade v tem času naredil dovolj (kot kaže, vsaj v primeru razorožitve teritorialne obrambe, njegove aktivnosti niso bile povsem zadostne), imenovati pa ga za ta čas za kolaboranta je, vsaj po moji oceni, povsem neprimerno. Nikjer v svojem zapisu se nisem opredeljeval do vaših navedb o Peterletovih kasnejših dejanjih, ki jih imenujete kolaboracija (koalicija z LDS, nastopi na Forumu 21, popolna abstinenca ali celo privoščljivost v primeru Patria…. ) saj sem se namenoma opredelil le do obdobja naše osamosvojitve.
Tudi zaključek mojega zapisa je jasno opredelil željo, da se s tem zapisom ne želim opredeljevati do kasnejših strankarskih (družbenih) dejanj posameznikov (Tonin, Peterle) ampak se fokusirati v čas naše osamosvojitve. Mimogrede naj vam povem, da me je po objavi sporočila, ki sem ga napisal, poklical tudi gospod Peterle in povedal, da je nad sporočilom razočaran, saj naj bi ga premalo vzel v bran, predvsem pa mu ni bilo všeč (tudi v mojem zapisu ne!) povezovanje njega in dejanj gospoda Tonina.
Na eni od sej predsedstva VSO, ki je časovno sledila objavi sporočila, sem povedal, da naj v prihodnje vsi »najzaslužnejši« kar sami sestavljajo demantije in popravke na medijske zapise o njihovih vlogah, kot predsednik VSO pa bom precenil ali bom pod te zapise prispeval svoj podpis. Ocenil sem, da bo le tako mogoče »zadovoljiti« obrambo vseh velikih egov .
Ne vem sicer kje ste zasledili, da bi vas imenoval za lažnivko (morda v delu, kjer sem izrazil željo, da se o posameznikih ne širijo neresnice oz. laži, ki pa je bil zapisan povsem na splošno, ne ad personam!) ali vas kako drugače napadal, saj gotovo niste tista, ki bi take oznake zaslužila. Žal pa moram tudi danes zapisati, da vaše zaključne besede o tem, da ste imela o Peterletu vse prav, ne držijo.
V celoti se strinjam z vami, da tako ali drugače držijo navedbe in dejstva, ki ste jih o njem zapisali za čas po osamosvojitvi (pri čemer so analize in posledice teh dejanj bolj v domeni političnih analitikov in percepcije dojemanja »širine« političnega prostora) in do katerih sem (javno) tudi sam vedno izražal nestrinjanje.
Ponovno pa poudarjam, da gospoda Peterleta za obdobje našega osamosvajanja, nikakor ni mogoče etiketirati z besedo kolaborant, saj je, vsaj v delu, ki je prinesel mednarodna priznanja naše države, odigral pomembno vlogo. Prav tako ne držijo navedbe, da so me iz stranke vrgli zaradi besed o gospodu Peterletu (njegovo ime so za dosego ciljev nove generacije NSi, ki kolaboracijo udejanjajo, spretno uporabili in zmanipulirali), a o tem morda več drugič.
Spoštovana gospa Maja Sunčič. Na koncu se vam želim iskreno opravičiti, da ste moj zapis razumeli kot napad na Vas, še posebej, da ste moj tekst razumeli kot tekst, ki vas označuje za lažnivko. Nikoli ni bilo tako mišljeno. Morda je bil zapisan nerodno, a upam, da ga z današnjimi pojasnili lahko razumete bolj celovito. Tudi navodil o tem, kako pišite, vam nisem želel pošiljati (da ste mojstrica pisane besede trdim še danes), želel sem le (in želim tudi v prihodnje), da se o dejstvih in ključnih ljudeh naše osamosvojitve (ne kasnejših političnih odločitev!) piše tako, kot so se dejansko zgodila.
S spoštovanjem
Aleš Hojs