Aleksander Reberšek: Urški Klakočar Zupančič nisem nikoli rekel opica
Aleksander Reberšek je organiziral veliko dobrodelnih dogodkov, kjer so zbirali denar za najšibkejše. Zaradi tega se je zapletel v besedni spopad s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Čeprav je med najbolj izpostavljenimi poslanci NSI, na nedavnem kongresu ni prevzel vidnejše funkcije. Komentiral je razmere v stranki, odhod Lojzeta Peterleta, nastajanje novih strank in dogajanje v vladi. Obžaluje, da do referenduma o JEK 2 ni prišlo, saj se bomo morali prej ali slej odločiti, ali bomo samooskrbni ali pa bomo elektriko uvažali in bodo mastne dobičke kovali preprodajalci.
Se vam je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič že opravičila po zadnjem incidentu, ko sta se sporekla v zvezi z vašo pomočjo družinam z otroki s posebnimi potrebami? Z videoposnetkom ste ji predstavili svoje humanitarne akcije in druge oblike pomoči.
Opravičila se mi je v sporočilu po elektronski pošti, v katerem pa je prosila, da vsebine javno ne komuniciram.
V parlamentu imata večkrat oster dialog. Ali drži, da ste vi njo žalili z opico, ko ste ji očitali obisk v Ruandi, kjer sta s kolegico Mojco Šetinc Pašek lobirali za slovensko članstvo v Varnostnem svetu ZN? Ste se ji vi takrat za to opravičili?
V bistvu se nimam za kaj opravičiti, ker je nisem nikoli označil z besedo, ki ste jo omenili. Takrat je šlo za poslansko vprašanje predsedniku vlade. Spraševal sem o gradnji kanala C0 in sem problematiko nazorno predstavil tudi z vrčem čiste pitne vode, ki sem ga postavil na pult pred predsednika vlade. Predsednica državnega zbora me je nato obtožila, da sem populist. Nato sem ji tudi malo v afektu odvrnil, da je populistka ona, ker skače po Afriki in posvaja opice, kar je na uradnem obisku tudi v resnici storila. Nikoli pa je nisem označil za opico. Obstajajo tudi posnetki na socialnih omrežjih in magnetogram, ki to dokazuje.
Po izobrazbi ste elektrotehnik. Od kod vaše zanimanje za najšibkejše skupine? Ste sami odraščali v takšni družini?
Moja starša sta se pred mnogimi leti ločila, takrat sem bil tudi pred dilemo preživetja. Mogoče zaradi tega gledam tako na te stvari, predvsem pa se zavedam dejstva, da smo vsi ljudje minljivi. Tako je življenje bistveno enostavnejše. Sam tok dogodkov me je v življenju pripeljal do tega, da skušam po svojih najboljših močeh ljudem pomagati ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
Organiziral sem veliko dobrodelnih dogodkov, kjer smo zbirali denar za najšibkejše, torej za starše otrok s posebnimi potrebami. Spoznal sem družino deklice Anite, ki me je soočila s svojimi težavami, da potrebujejo denar za terapije in podobno. Tako smo organizirali koncerte, hkrati sem vzporedno organiziral še veliko drugih akcij. Zbirali smo denar za nakup vozila za deklico Loti, da so lahko vanj dali še invalidski voziček.
Verjamem, da je Peterle stranki veliko dal, a je od nje tudi veliko prejel. Še kot mulec sem hodil po njegovih shodih in pomagal v njegovi kampanji, da je lahko postal evropski poslanec.
Leta 2018 so mi v občini Žalec predstavili podoben primer takrat petletne punčke, ki je živela sama z mamo, in smo jima pomagali zgraditi hišo. Ko sem videl, da se deklica umiva v kadi z vodo, ki priteče po strehi, sem organiziral zbiranje denarja ter gradnjo nove hiše. Vse te akcije smo objavljali po socialnih omrežjih in pregledno poročali, kam gre denar.
Kmalu zatem se je pojavila zgodba v Vojniku, kjer si je oče vzel življenje, ker je zbolel za rakom, mama pa je ostala sama s pet- in sedemletnima otrokoma v 130 let stari hiši, ki ni bila primerna za bivanje. Tudi tam smo zbrali finančna sredstva in organizirali gradnjo nove hiše. Ponudil sem se, da bom vzel kredit, če nam denarja ne bo uspelo zbrati na drugačen način. Na koncu to ni bilo potrebno, saj smo zbrali dovolj denarja s pomočjo podjetij in darovalcev, pa tudi z dobrodelnim koncertom.
Trenutno zaključujemo projekt v Gornjem Gradu, kjer me je takratna svetnica pozvala, da pomagamo šestčlanski družini. Zbiramo denar, da bomo pomagali zgraditi sobe v zgornjem nadstropju hiše za vse otroke tej družini. Brez velikih besed, zame štejejo le dejanja.
V državnem zboru sodelujete v sedmih delovnih telesih, med drugim ste tudi član preiskovalne komisije o ukradenih otrocih. Ste že odkrili kaj zanimivega?
To so zelo težke zgodbe. Po nekaterih ocenah je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ukradenih celo več kot 20.000 otrok. Kdor je ta pričevanja spremljal po medijih, na nacionalni televiziji ne more ostati ravnodušen. Gre za zelo tragične zgodbe mamic, ki pripovedujejo, kako so rodile otroke, ki naj bi kmalu po rojstvu umrli. Teh otrok tudi niso nikoli videle. Dejstvo je, da je veliko domnevnih storilcev pokojnih, zanimivo pa je, da se v različnih primerih nekatera imena ponavljajo. Zame kot člana preiskovalne komisije je ključno, kje se je to zgodilo, v kateri porodnišnici, kdo je podpisal rojstni list, kdo je bil glavni porodničar.
Predvsem pa me zanima, kdo je informacijo, da je otrok umrl, povedal staršem, kajti tisti je dobro vedel, kakšna je usoda tega otroka. Zelo sem vam hvaležen za to vprašanje, ker bo to izpostavljeno tudi v medijih. Vnovič pozivam vse, ki karkoli o tem vedo, da naj se obrnejo na našo preiskovalno komisijo in nam te informacije tudi sporočijo. Nekateri se nam po pozivu že oglašajo. Konkretno sem se pred tremi tedni srečal z gospo, ki je bila prodana staršem v okolici Celja, njena mama pa je iz Srbije.
Zato je zelo pomembno, da tudi mediji ozaveščate, govorite o teh stvareh in da tisti, ki morda o tem kaj vedo, to povedo. Resda krivic ne bomo nikoli odpravili, prav pa je, da storilce, ki so še živi, pokličemo pred sodnika, da bodo za ta dejanja, če jim bodo seveda dokazana, tudi odgovarjali. Zame osebno gre pri tem, da bi nekdo otoka ob rojstvu odtujil od matere in ga prodal nekomu drugemu, za nezaslišan zločin.
Kot se ugotavlja, je pri tem sodeloval zelo velik krog ljudi, ne samo zaposleni v bolnišnicah, ampak tudi takratna policija in tajna služba Udba, centri za socialno delo in tako naprej. To zdaj ugotavljamo v komisiji, saj se nekatera imena in priimki ves čas ponavljajo. Nekaterih ni več med nami, nekateri so pa še živi. Zanje si prizadevamo, da bi jih pripeljali na zaslišanje pred preiskovalno komisijo.
Glede na to, da ste eden izmed najbolj delavnih in izpostavljenih poslancev NSI, sem bil presenečen, da na nedavnem kongresu niste prevzeli kakšne vidnejše funkcije v stranki. Še ni napočil čas za to?
Puščam času čas in se mi nikamor ne mudi. V prejšnjem mandatu sem sicer kandidiral za člana izvršilnega odbora, vendar nič bistvenega ne spremeni, ker sem na seje vabljen že kot poslanec državnega zbora. Zato ne vidim razloga, da bi kandidiral, razen če ste mislili na kakšno višjo funkcijo.
Včeraj je iz stranke izstopil Lojze Peterle, ki je že nekaj časa kritiziral tako vodstvo kot usmeritev stranke, tudi na kongresu ga ni bilo. Vas je njegova odločitev presenetila?
Najprej bom zelo pošteno povedal, da sem iskreno hvaležen Lojzetu Peterletu za vse, kar je naredil, ne vidim pa konkretnega razloga, zakaj je moral izstopiti iz stranke. Na roki imam pet prstov, vsi so različni, a rastejo iz iste roke. Verjamem, da v vsaki situaciji vsak razmišlja malo drugače, in tisto, kar je pri nas v NSI meni osebno zelo velika vrednota, je to, da lahko vsakdo vedno pove svoje mnenje. Nikoli te ne bo nihče preslišal, vedno je možnost za dialog. Vesel sem, da nismo stranka enega človeka, da smo stranka različnih ljudi, različnih mišljenj in taki bomo delovali tudi v prihodnje.
Verjamem, da je Peterle stranki veliko dal, a je od nje tudi veliko prejel. Še kot mulec sem hodil po njegovih shodih in pomagal v njegovi kampanji, da je lahko postal evropski poslanec. Ne vidim razloga, da je zdaj, ko je upokojenec, iz stranke izstopil. Obžalujem, da ni še naprej vztrajal in prišel na kongres, na katerem ima kot nekdanji evropski poslanec glasovalno pravico. Skratka, nobena pravica mu ni bila kršena.
Na kongresu je bil za predsednika vnovič izvoljen Matej Tonin. Do tega je bil Lojze Peterle kritičen, ker po njegovem ni dobra rešitev, da bo stranko vodil iz Bruslja, saj stranka potrebuje predsednika, ki je vseskozi v Sloveniji.
Ne le jaz, tudi drugi ljudje ugotavljajo, da zadeva zelo dobro funkcionira. Ne boste verjeli, ampak Tonin hodi na seje odborov državnega zbora, ki zadevajo evropske tematike. Vedno je povsod navzoč, tudi v medijih ga vidimo, zadnjič je v četrtek zvečer prišel tudi v Tarčo. Svojo dolžnost je vzel zelo resno. Verjamem, da ima tudi v Bruslju veliko dela, ampak on je zelo aktiven človek, aktiven je tudi na komunikacijskih omrežjih in platformah. Poleg tega bodo po spremembi statuta na nedavnem kongresu imenovani trije podpredsedniki stranke, ki si bodo delo zagotovo razdelili. Tonin bo imel tudi svetovalca za delo z občinskimi odbori, tako da se bo ta mreža še bolj okrepila.
Ste v stranki opravili analizo evropskih volitev, na katerih je dosegla najslabši rezultat doslej?
Ne bi rekel, da je najslabši rezultat. Treba je poznati ozadje oz. okoliščine. Če upoštevamo napade z leve in desne strani in močno konkurenco, dejstva, da smo obdržali mandat evropskega poslanca, zagotovo ne moremo označiti kot neuspeh. S 7,7 odstotka smo dosegli boljši izid kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, kar se mi zdi pozitiven trend. Kdor je pozorno opazoval, je lahko videl, da je bilo ogromno napora za to, da NSi ne bi dobila evropskega poslanca.
Občutek imam, da bo predsednik vlade vlekel mandat do zadnjega, ker uživa, da lepo potuje s svojo partnerico, in ker dobro ve, kakšna usoda ga čaka na naslednjih volitvah – močno bo padel, tako kot vsi novi obrazi doslej.
Zato vsa čast Mateju, da je imel pogum, ki ga noben drug predsednik stranke ni pokazal, in se dal, kot radi rečemo v politiki, stehtati. Včasih res pada po nas z vseh strani, ampak NSI je še vedno tukaj in bo tudi ostala. To vam lahko zagotovim, ker sem zelo veliko prisoten med ljudmi po vsej Sloveniji. Poznam predsednike, člane občinskih odborov in svetnike. Ti ljudje bi res vse dali za stranko in svetlo prihodnost Slovenije in nas nedvomno podpirajo.
Veliko glasov je vaši listi pobral Peter Gregorčič, ki je vodil listo SLS. Se kaj bojite, če bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah?
Nova Slovenija je programsko močna stranka z razvejeno lokalno mrežo, zato se za našo prihodnost ne bojim. Tako kot jim NSI ni uspelo zlomiti na evropskih volitvah, jim to ne bo uspelo niti v prihodnosti. Je pa ključno, da ostanemo jasni na področju naših krščanskodemokratskih vrednot in prepričljivi v naših programskih rešitvah.
Me pa v trenutni situaciji zanima predvsem ena stvar, in to je 46 poslancev desne sredine. To je moj fokus in v to se usmerja tudi moja stranka. Kako bomo do tega prišli, morda z Gregorčičem, z Lotričem, z Logarjem ali kom drugim, pa mi je manj pomembno. Skratka, priti moramo do 46 poslancev, ki bodo podprli vlado, ki bo lahko popravljala napake Golobove vlade in Slovenijo prenovila z reformami na vseh ključnih področjih: zdravstvu, sociali, pravosodju, davčni politiki itd.
Če ostaneva pri tem: naslednjo soboto bo ustanovil svojo stranko Anže Logar, za njim jo bo še Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, Pavel Rupar že ima svojo stranko, potem je tukaj SLS. Ali ni preveč petelinov na premajhnem kupu gnoja, kot je rekel Peterle? Lahko se zgodi, da drug drugemu poberete glasove in nihče ne pride v parlament.
Vsekakor je to tveganje in vsi, ki bodo kandidirali, bodo težko prišli v parlament, ker je treba preseči štiriodstotni prag. Za NSI sem prepričan, da se bo v državni zbor uvrstila. Zakaj? Ker je na predsedniških volitvah, ko je vsa desnica stavila na enega favorita, kljub temu dobila več kot štiri odstotke. Bi bila pa dodana vrednost, če bi se te stranke povezovale in tvorile nekakšno predvolilno koalicijo. Kar se tiče petelinov, je pa treba reči, da tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo nič drugače. Marsikdo je poskusil, nekaterim je uspelo, še več je bilo takšnih, ki jim je spodletelo. Z vidika demokracije pa je večja izbira med kandidati vedno dobra.
V NSI smo Logarju že ponudili, da bi šli skupaj na evropske volitve, da bi lahko stehtal svoj politični kapital, a se za to ni odločil. Ne želim biti narobe razumljen, ampak imam pomisleke o Logarjevi ideji, da bi v desno vlado rad pritegnil tudi kakšno levo stranko. Cilj NSI je, da Slovenija na naslednjih volitvah dobi desnosredinsko vlado. Odpraviti bomo morali številne napake Golobove vlade. Ne predstavljam si, kako bi lahko v takšni vladi delovala stranka, ki sedaj aktivno sodeluje pri ustvarjanju vseh teh neumnih zakonov in prepovedi.
Ampak mnogi Logarju očitajo ravno obratno, da je satelit Janeza Janše in da bo s svojo stranko po volitvah omogočil njegovo četrto vlado. Ali menite, da gre za zaigran konflikt med njima?
Imam razloge, da dvomim o povsem samostojni poti Anžeta Logarja.
Torej verjamete, da sta se z Janšo dogovorila, da ustanovi svojo stranko?
Mislim, da. Pravi odgovor bomo dobili po volitvah. Takrat bo vse jasno. Kot sem že omenil, mene zanima predvsem to, kako bomo prišli do 46 desnosredinskih glasov. Če je Anže Logar možnost, da do tega pridemo, potem me to ne moti. Zdaj spremljamo različne spore pred očmi javnosti, ampak ko spremljam dogajanje za kamerami, vidim, da se pač vsi zelo lepo razumejo.
Bo NSI vztrajala pri napovedi, da ne bo več podprla Janše za mandatarja? Kaj pa, če pridobi podporo vseh drugih strank in boste samo vi ovira?
Zanimivo vprašanje. Naš predsednik ni nikoli pogojeval, kdo mora biti predsednik katere druge stranke. Tudi jaz se s tem ne ukvarjam, ampak s svojo stranko. Bo pa zanimivo videti, če bo do možnosti za novo desnosredinsko vlado prišlo, kdo bo kandidat za predsednika vlade. Matej Tonin je takrat pač jasno povedal, da ne bo šel v vlado, ki ji bo predsedoval Janez Janša.
Bo pojedel besedo?
Kot ga poznam, je ne bo. Ali bo do situacije z novo vlado, ki jo opisujete, sploh prišlo, pa bo treba počakati na razplet volitev.
Ali verjamete Janši, da bodo spomladi prihodnje leto predčasne volitve, pred tem pa bo pravnomočno obsojen? Se bo ponovilo leto 2014, ko je moral Janša v zapor?
Če spremljamo stvari v državnem zboru, lahko opazimo, da bolj ko se bližamo volitvam, bolj bodo predvsem poslanci Svobode živčni. Videli bomo, kaj bodo naredili: bodo ustanovili svojo poslansko skupino, prestopili ... Vedo, da vsi pač ne bodo izvoljeni, ker tolikšne podpore kot na zadnjih volitvah ne bodo več dobili. Na zadnjih volitvah jih je bilo izvoljenih 41, to se ne bo več ponovilo.
Pravijo, da gre osel le enkrat na led, očitno pa gremo v Sloveniji večkrat. In bodo ljudje spet volili nov obraz, samo da nekdo drug ne bo izvoljen.
Obstaja možnost, da bodo ustanovili novo poslansko skupino ali pa bodo do konca vztrajali in potem šli na vse ali nič. Občutek pa imam, da bo predsednik vlade vlekel mandat do zadnjega, ker uživa, da lepo potuje s svojo partnerico, in ker dobro ve, kakšna usoda ga čaka na naslednjih volitvah – močno bo padel, tako kot vsi novi obrazi doslej.
Pričakujete, da bomo tudi pred prihodnjimi volitvami dobili kakšen »nov obraz« na levi sredini? Bi bil Vladimir Prebilič pripravljen žrtvovati sedež v Evropskem parlamentu ali se Aleksander Čeferin odpovedati predsedovanju Uefe? Ali bo to kdo tretji?
Kar precej teh imen se pojavlja v medijih. Iz same zgodovine vemo to, kar je rekel Karl Erjavec: nov obraz, stara napaka. Mene bolj kot ime novega obraza zanima, kaj bomo imeli od tega. Do zdaj so se vsi ti novi obrazi sfižili, od velikih pričakovanj je ostalo zgolj veliko razočaranje. Pravijo, da gre osel le enkrat na led, očitno pa gremo v Sloveniji večkrat. In bodo ljudje spet volili nov obraz, samo da nekdo drug ne bo izvoljen.
Na koncu pa bodo razočarani tako kot pri Jankoviću, Cerarju, Šarcu, ki je vrgel puško v koruzo, zdaj pa še pri Golobu. Za dobro vodenje vlade je ključna uigrana ekipa in jasen program. NSI to ima. Naša naloga je, da to na pravi način tudi predstavimo ljudem.
Pa bi vi oziroma vaša stranka sodelovala s Prebiličem ali Čeferinom, če bi kdo od njiju prevzel vlado?
To zdaj težko rečem, ker niti ne vem, kakšen program bi imela, katere vrednote bi zagovarjala. Včasih kot poslanec zelo trpim v opoziciji in bi bil raje v koaliciji, saj bi lahko več naredil. Številni nam priznavajo, da imamo v NSI najboljši gospodarski program, vendar ga imamo redko priložnost udejanjiti. Zato potrebujemo partnerje. Želim si, da bi bilo čim več našega programa udejanjenega, ne pa da imamo položaj, ko reforme stojijo, zdaj še celo časovnic ni več. Vse stvari ostajajo odprte: nerešena romska problematika, čakalne vrste v zdravstvu se daljšajo … Zato bi bilo po eni strani bolje, da bi šli v vlado, kot da vse opazujemo od zunaj.
Morebitni Prebiličevi stranki bi se odprla vrata, če bi volivci na referendumu glasovali proti JEK 2. Je bila dobra odločitev, da so vse parlamentarne stranke glasovale za odpoved referenduma? Je bila napaka, da so ga sploh predlagale? Prva med njimi je bila prav NSI.
Osebno bi vztrajal pri tem, da gremo na referendum ne glede na posnetke, ki so jih predvajali na televiziji. Navsezadnje moj poslanski kolega na tem sestanku ni povedal nič spornega, ampak zgolj to, kar smo se dogovorili v poslanski skupini. To je, da želimo, da se na referendumu ljudi vpraša, ali podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Ni pa se dogovarjal o samem sistemu, na kakšen način bodo to delali, to sta se dogovarjali dve drugi stranki.
Veliko se govori predvsem o skrbi, da se bo pri JEK 2 ponovila zgodba Teša 6. Ampak če bomo elektriko uvažali, bodo od tega najbolj mastne dobičke kovala podjetja, ki jo bodo preprodajala. Ve se, komu bi to zelo ustrezalo.
Osebno pa bi vztrajal pri referendumu in šel do konca. V tej državi se bomo morali dokončno odločiti, ali bomo elektriko uvažali ali pa bomo samooskrbni. Pri obeh rešitvah lahko naletimo na pasti. Veliko se govori predvsem o skrbi, da se bo pri JEK 2 ponovila zgodba Teša 6, kjer je preiskovalna komisija ugotovila, da se je pokradlo približno pol milijarde evrov denarja. Ampak če bomo elektriko uvažali, bodo pa od tega najbolj mastne dobičke kovala podjetja, ki bodo elektriko preprodajala. Ve se, komu bi to zelo ustrezalo.
Videli smo, kako se je pred odpovedanim referendumom aktiviral Gregor Golobič. Ima po vašem kakšne politične načrte?
Po mojem mnenju obstaja zelo velika možnost, ker je bil kar precej časa na politični sceni, nato se je malo umaknil. Ljudje so tudi že malo pozabili, zato je tudi možnost, da se bo vrnil v politiko. Premalo poznam stvari, da bi lahko karkoli komentiral ali napovedoval. Za te zadeve moraš poznati interese in ljudi v ozadju, ki pa jih jaz osebno ne poznam.
Tudi Karl Erjavec se vrača v politiko. Mu lahko uspe? Marjanu Podobniku ni uspelo.
Marjanu Podobniku ni, Karlu Erjavcu pa bi morda lahko uspel povratek zaradi tega, ker zna s svojo retoriko pridobiti kakšen glas. Danes se ljudje tudi ne odločajo na podlagi tega, kaj je nekdo naredil oz. česa ni, ampak kakšen vtis daje o sebi v javnosti ali v medijih. Karl Erjavec zna igrati na prave strune, zato ga ne bi na hitro odpisal. Naj pa spomnim, da je bil Desus vedno parlamentarna stranka, da je Erjavec vedno rožljal z izstopi iz koalicije, a v resnici upokojenci niso zaradi Desusa imeli nič boljših pokojnin in pogojev za upokojevanje. Prej nasprotno.
Prej ste omenili, da ne verjamete, da bodo predčasne volitve, ampak kaj se bo pa zgodilo, če bo zoper premierja Roberta Goloba vložena obtožnica v zadevi Tatjane Bobnar? Ali lahko vlada potem preživi?
Bojim se, da bodo ne glede na vse vedno našli kakšen izgovor, da ga bodo obdržali na položaju. Predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar je obljubil, da ga bodo zaslišali, pa se to do danes še ni zgodilo. Prelagali bodo stvari, odgovornost. Podobno kot zdaj, ko se predsednik vlade sklicuje na slabo uporabo dvojine, ko je govoril eno, potem pa je rekel, da tega ni tako rekel, da je mislil drugače. Glede na vse njegovo zapletanje, prazne obljube in vedno slabšo situacijo v državi bi bil po moji oceni skrajni čas, da Sloveniji naredi uslugo in odstopi sam.
Katera ženska bo za Goloba bolj usodna: Tatjana Bobnar ali Tina Gaber?
Ko je bila razrešena kmetijska ministrica Irena Šinko, sem ji takrat v državnem zboru rekel, da odhaja zaradi gospe, mislil sem Tino Gaber. Ko bodo ljudje odločili, da bo odšel Robert Golob, pa bo odšla tudi tista, zaradi katere ste vi, Irena Šinko morali oditi. Dejstvo je, da je zaradi nje moral oditi tudi okoljski minister. Zato bi se znalo zgoditi, da bo bolj usodna Tina Gaber. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, ko Robert Golob ne bo več predsednik vlade. In ta čas bo prej ali slej prišel.
Vlada sicer ni prepovedala peči na drva, verjetno tudi električnih bojlerjev ne bo. Kaj je največja neumnost, ki jo je doslej naredila?
Ena izmed največjih neumnosti je bila, da so hoteli prepovedati drva. Tukaj sem zelo hvaležen NSI in naši poslanski skupini, da smo se dvignili v en glas. Poslanci koalicije in državna sekretarka so govorili, da niso nikoli nameravali prepovedati drv. Aprila, ko smo dali pobudo za referendum, pa je državna sekretarka rekla, da so drva črtali s seznama prepovedi, s čimer je priznala, da so jih sprva hoteli prepovedati.
Karl Erjavec zna igrati na prave strune, zato ga ne bi na hitro odpisal.
Podobna neumnost je tudi, ko so hoteli z zakonom uvesti, da bi se Albanci v slovenskih šolah na davkoplačevalski denar učili albanskega jezika, Srbi srbskega in podobno. Vsi otroci pripadnikov narodov bivših jugoslovanskih republik bi se tako svojega maternega jezika učili v slovenskih šolah. To bi bila neumnost, zato smo tudi to preprečili s pobudo za referendum. Če bo treba, bomo isto pot nadaljevali tudi v primeru električnih bojlerjev. Bojlerje bi prepovedali, ker so preveč potratni, po drugi strani pa država subvencionira nakupov električnih koles in vozil itd. Ena večjih neumnosti je tudi obvezno »štempljanje« v službi.
Ali je evidentiranje za to vlado to, kar je bila za prejšnjo vlado policijska ura?
To je odraz tega, da zakonodajo piše nekdo, ki nikoli ni delal v gospodarstvu in mu je bila njegova prva služba biti poslanec državnega zbora. Govorimo o ministru Luku Mescu. Seveda »štempljanje« v njegovi glavi, pa v njegovi pisarni, na njegovem računalniku deluje, v praksi pa je to bistveno drugače. Mi bi se morali danes pogovarjati o tem, ali bo delo narejeno in pa seveda za dostojno plačilo, ne pa o »štempljanju«.
Smo dovolj premožna država, da lahko uporabimo tudi druge prijeme. »Štempljanje« pa naj velja za podjetja, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Tako pa se namesto kršiteljev obremenjuje celotno slovensko gospodarstvo in se mu obeša dodatne stroške. To so si izmislili v Levici. Govorilo se je, da bodo »štempljanje« ukinili, vprašanje pa je, če se bo to res zgodilo.
Omenili ste, da je Golobova vlada ukinila davčno reformo prejšnje vlade. Prav zdaj pa Golob obljublja davčno reformo in obdavčitev premoženja. Ali bo iz te moke kaj kruha?
Retorika je eno, dejanja so pa drugo. Lepo je govoriti, obdavčili bomo tiste, ki imajo jahte, vikende in tako naprej, potem pa se to ne zgodi zaradi tega, ker ti ljudje verjetno najdejo povezave tudi do samega predsednika vlade in se te stvari pač nikoli ne spremenijo. Bistvena razlika med sedanjo oblastjo in NSI pa je v tem, da se mi ukvarjamo s tem, da moramo več ustvariti, da lahko potem nekomu nekaj damo. Oni pa se ne ukvarjajo s tem, kako nekaj ustvariti.
Prihaja kriza. Pravijo, da ko v Nemčiji kihnejo, se pri nas že prehladimo. S tem se nihče ne ukvarja. Ministri hodijo po Sloveniji in zgolj govorijo, da so zaskrbljeni. Morali bi se pripraviti na to situacijo in pomagati slovenskemu gospodarstvu. Če pomagaš gospodarstvu, bo šlo dobro tudi zaposlenim. Omenili ste dohodninsko reformo, ki so jo razveljavili takoj, ko so prišli. Ali ni to noro? Namesto da bi država nagrajevala tiste, ki delajo in pomagala zgolj tistim, ki ne morejo delati.
Štempljanje je odraz tega, da zakonodajo piše nekdo, ki nikoli ni delal v gospodarstvu in mu je bila njegova prva služba biti poslanec državnega zbora.
Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti zakonodajo. Tudi ne verjamem, da bo sploh uspela plačna reforma v javnem sektorju, kjer se bodo plače najbolj povečale tistim, ki imajo največje, manj pa tistim z najnižjimi. Medtem ko minister Mesec v medijih leporeči, da je treba najšibkejšim zagotoviti višje plače, pa dejansko dela nasprotno, saj želi, da ostanejo najšibkejši. Sicer se ne bo mogel dreti po televiziji, da se bo boril zanje.
Za Marijino vnebovzetje ste pešačili z Vranskega na Brezje, nato pa še na Triglav. Kakšni so vaši politični načrti? Kateri Triglav želite osvojiti v politiki?
Imel sem res veliko željo, ki je v meni gorela dlje časa. Na začetku sem govoril o minljivosti. Ko najdeš srečo v takšnih stvareh, kot je sončni vzhod na Triglavu, na sadežu, ki ti zraste na domačem drevesu, ali ko paradižnik odtrgaš iz svojega rastlinjaka, si najsrečnejši človek. Imel sem željo in zaobljubo, da grem peš na Triglav. Ko je Matej Tonin prosil, da greva skupaj do Brezij, sem še enkrat šel tja s priprošnjo in v zahvalo, nato pa sem pot nadaljeval do Triglava.
Kar zadeva politiko, pa je tako. Svoje prvo delovno mesto sem opravljal v proizvodnji, kjer sem delal za minimalno plačo, nato sem delal v kmetijski zadrugi, kjer sem pometal skladišče. Delal sem pri samostojnem podjetniku kot električar. Tako da znam opravljati več različnih poklicev, vedno pa svoje delo skušam opravljati najbolje, kot lahko. Ko se zvečer uležem v posteljo, imam mirno vest, če si rečem, da sem naredil vse, kar je bilo v moji moči. Če bom še enkrat kandidiral in če bom izvoljen, bom hvaležen. Če pa ne bom, pa tudi ne bo konec sveta. Kakor je namenjeno, tako naj se zgodi.